V pogovorih z avtorico Ireno Destovnik je Marija Brumnik pred leti pripovedovala zgodbo svojega življenja.
Kristlova Mici, tako so jo klicali Obirčani in vsi, ki so jo poznali, je lani novembra v 92. letu starosti umrla. Zdaj, za prvo obletnico njene smrti, so njeni otroci shranjeno besedilo etnologinje Irene Destovnik opremili s spominskimi fotografijami iz mamine zapuščine, dodali nekaj informacij in ga izdali v obliki prikupne priročne knjižice. Knjižica z naslovom »Dečva izpod Obirja« je bralki in bralcu odslej na voljo tudi v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu.
Obilo vedrih in trpkih spominov
Pogled na svoja življenjska desetletja, ki jih je bilo nazadnje celih devet, je Kristlova Mici strnila z mislimi: … Kakšno je bilo moje življenje? Nekaj je bilo lepega, nekaj pa bornega, vedno pa sem verjela, da bo vse slabo minilo.
Hudo je, če si take vrste človek, ki ves čas tarna. Besednih udarcev nikomur nisem vračala, raje sem molčala in si mislila svoje. Nisem pa dovolila, da bi me besede ali dejanja drugih preveč prizadeli. V življenju sem se na vse navadila, na več slabega kot dobrega. Mislim, da mi gre zdaj tako dobro kot nikomur drugemu … Domačini se na Obirskem med seboj še vedno pogovarjamo samo slovensko, tudi otroci ob vstopu v šolo govorijo samo slovensko …
Dom, družina, delo in pesem
Mici Brumnik se je mlada poročila, z možem sta vzgojila pet otrok, kupila zemljo in zgradila svoj dom. Marljivost in skrb za svoje, tudi njena mati je živela pri njej, sta bili vedno v središču njene družine. Otroci so se sijajno razvijali in šolali in z leti je bilo ob vsem tudi časa za svetle trenutke – vedno je rada pomagala domačemu društvu, kot nepogrešljiva pevka in članica zbora je z Obirskim ženskim oktetom ponesla slovensko pesem v Francijo, Švico, Slovenijo in na Hrvaško. Doma na Obirskem je bila zavzeta pri Ostrih šivankah, pela je v cerkvenem zboru, predvsem pa je bila vse življenje pokončna in iskrena.
