Celovec V soboto, 7. marca, na predvečer Dneva žena, je v celovškem IKUCu bil predvajan film »PREBOJ«, epopeja o legendarnem preboju slovenskih partizanov na Menini planini iz obroča esesovske divizije Gallizien, ki je štela nad 12.000 do zob oboroženih mož.
Ker so hoteli zavarovati umik nemških enot pod vodstvom generala Löhra in z njimi povezanih četnikov, ustašev in slovenskih kvizlingov, so Nemci bili odločeni, da zlomijo slovensko partizansko gibanje. Kajti edinole to je Nemcem preprečevalo preboj do angleških enot, katerim so se hoteli vdati. Partizanske enote IV. Operativne cone, Šlandrova in Zidanškova brigada, okoli 500 lahko oboroženih mož in žena, so se pod vodstvom 22-letnega komandanta Staneta Severja-Frante umaknile na območje Menine planine. Sredi marca jih je obkolila proslula SS-divizija Gallizien, ki je štela nad 12.000 mož. V noči od 13. na 14. marec 1945 so se preživeli borke in borci po drči za spravljanje lesa brez žrtev rešili iz smrtnega obroča. Tudi ranjence so rešili.
To je bila najhujša visokogorska bitka v Srednji Evropi. Danes živi še pet borcev z Menine planine, poleg Staneta Severja-Frante tudi Valerija Skrinjar-Valči, ki se je udeležila sobotne predstavitve filma. Med borci je bil tudi legendarni igralec Bert Sotlar.
O tej bitki je danes 94-letni Stane Sever-Franta, ki je partizanil tudi na Koroškem, napisal knjižico »Past na Menini planini«. Režiser Dejan Babošek pa je po njej posnel film Preboj.
Na predstavitvi filma v IKUC-u je v pogovoru s tajnikom Zveze koroških partizanov Andrejem Moharjem dejal, da s filmom postavlja slovenski družbi zrcalo, da se bo končno ozavedela pomena narodnosovobodilnega boja za obstoj slovenskega naroda in tudi za vzpostavitev samostojne Republike Slovenije. Film Preboj je nastal brez podpore javne roke, se pravi brez podpore iz državnih skladov, ampak zgolj s podporo Zveze združenj borcev NOB, mnogih zasebnikov, donatorjev in sponzorjev. Z vsoto 60.000 evrov je nastal film o eni od odločilnih bitk slovenskih partizanov z nemškimi oboroženimi silami oz. z elitno SS-
divizijo Gallizien. To je bil boj malega človeka proti velikemu tiranu.
Pred filmom je Lena Kolter v imenu vseh treh slovenskih študentskih klubov, dunajskega, graškega in celovškega, prebrala njihovo izjavo, zakaj ne bodo sodelovali na letošnjih spominskih prireditvah in proslavah ob stoletnici plebiscita. Pravice koroških Slovencev še zmeraj niso zajamčene, sleherni kompromis je šel in gre na račun koroških Slovencev, katerih število je dramatično upadlo. Zaničevalen odnos do koroških Slovencev se je pričel že leta 1920, saj Koroška nikdar ni izpolnila obljub, svečano sprejetih na Gosposvetskem polju tik pred plebiscitom. Slovenci nimamo ničesar praznovati, kajti nič nam ni bilo podarjeno, vse, kar imamo, smo si morali dobesedno priboriti.
