Ljubljana V začetku meseca, 8. januarja, je minilo 200 let od smrti jezikoslovca, pesnika, prevajalca, časnikarja in duhovnika Valentina Vodnika (1758-1819), čigar dediščina je zelo bogata. Bil je prvi na več področjih, med drugim je sestavil prvo slovnico v slovenščini, se podpisal pod eno prvih slovenskih pesniških zbirk ter spisal prvo kuharico in babiški priročnik v domačem jeziku.

Vodnikova slovnica Pismenost ali Gramatika za Perve Šole (1811) je prva slovnica slovenskega jezika, v celoti napisana v slovenščini, in prvi slovenski učbenik za poučevanje materinščine. Napisal je in za tisk pripravil obsežen nemško-slovenski slovar Slowenisches Wčrterbuch – Slovenski Besednjak, ki pa zaradi spleta neugodnih okoliščin ni nikoli izšel.

Prizadeval si je za oblikovanje slovenskega strokovnega izrazja, ki ga je evidentiral v pratikah in prvem slovenskem časniku Lublanske novice od vsih krajov celiga sveta (1797-1800), katerega ustanovitelj in skoraj edini pisec je bil. Objavil je tudi prvo slovensko kuharsko knjigo Kuharske bukve ter priredil dva zdravstvena priročnika.

Ob ustanovitvi Ilirskih provinc 1809 ga je zaradi znanja francoščine, italijanščine in velike delovne vneme francoska oblast pritegnila v upravo in nov šolski sistem. V uradnem spisu francoski vladi je Vodnik uspel prepričati Francoze, da so opustili namen, da bi v šolski pouk na Kranjskem namesto slovenščine vpeljali hrvaško dalmatinščino kot v ostalih delih Ilirskih provinc. Po Vodnikovi zamisli je slovenščina postala učni jezik v enotni osnovni šoli in gimnaziji, v zadnjem letniku tudi učni predmet. V tem obdobju je spisal še prvi slovenski učbenik za poučevanje tujega jezika, francoščine in (nedokončani) prvi slovenski učbenik za italijanščino.

Valentin Vodnik se uvršča tudi med pomembne slovenske prevajalce tedanjega časa. Z njimi je Vodnik pomembno oblikoval uradovalno slovenščino. Bil je tudi eden prvih piscev, ki je v zasebni korespondenci s slovenskimi izobraženci uporabljal slovenščino, čeprav so si ti o strokovnih vsebinah običajno dopisovali v nemščini. Vodnik je nemara osebnost, ki je najbolj zaznamovala slovensko literaturo svojega časa, saj se je med drugim proslavil kot avtor izvirne posvetne poezije. Z dejavnostjo preroditeljskega Zoisovega kroga, katerega navdušeni sodelavec je bil tudi Vodnik, se začenja novo obdobje slovenske literarne kulture, v katerem se nabožnost postopoma umika prerodni, vse bolj izrazito nacionalni naravnanosti.

Ob jubileju bo Slovenska akademija znanosti in umetnosti konec januarja pripravila simpozij, na Vodnikovi domači v Šiški v Ljubljani so prenovili razstavo, med drugim pa pripravljajo tudi kolesarska vodstva po Vodnikovi Ljubljani.