V Kotmari vasi so med gradnjo ceste delavci naleteli na človeška okostja. Vse kaže, da so bila pokopana med 6. in 8. stoletjem našega štetja, torej v dobi slovanske poselitve Koroške, ki je v deželni arheologiji prava slepa pega, kar se tiče najdišč in ostankov.
Poleg praznih grobov na travniku z ledinskim imenom Paša, 300 m jugozahodno od farne cerkve stoji zgodovinar Stefan Timmerer, ki dela pri podjetju Archäologischer Dienst Kärnten. To je neprofitna družba, ki izvaja nujna arheološka dela na gradbiščih, kakršno je gradbišče ceste v Kotmari vasi. »Ko so naleteli na kosti, so delavci najprej poklicali policijo, ta je po ogledu obvestila Službo za spomeniško varstvo, ta pa je nas pooblastila za nujna arheološka dela, med katerimi naj omenim izkop najdenih okostij in dokumentacijo najdišča.«
Najdba je senzacija
O najdbi okostij v Kotmari vasi je Novice z besedo »Senzacija!« obvestil deželni konservator in Kotmirčan Gorazd Živkovič. »Zelo verjetno je, da gre za slovanske grobove, so pa v tem času v naših krajih živeli tudi staroselci. Arheološko ne moremo 100-odstotno dokazati, da gre za Slovane, zgodovinsko pa lahko z veliko verjetnostjo sklepamo na to, saj imajo vsa vaška in ledinska imena v občini slovanski izvor.«
Najprej so delavci pri izkopu vodovodnega kanala naleteli na dve okostji. Po prvem ogledu kosti je po besedah Stefana Timmererja kmalu postalo jasno, da gre za najmanj »200, 300 let staro okostje, od te točke naprej je naša arheološka služba spremljala nadaljnji izkop, med katerim smo pri poglabljanju v smeri jug-sever naleteli še na šest grobov«. Plitvi grobovi, orientirani v smeri vzhod-zahod, so bili najdeni takoj pod plastjo humusa. Zaradi tega Timmerer sklepa na spremembe terena oz. na to, da so bili nekoč globlje v zemlji, saj bi pri tako plitvem pokopu živali že davno raznesle kosti. »Delovna hipoteza je, da smo v tem drugem gobišču s šestimi pokopanimi našli dve ženski okostji, dve moški, eno otroško in eno še nedoločeno okostje. Verjetno gre za družinsko grobišče. V moškem grobu smo na levi strani okostja našli povsem zarjavel 10-cm nož, precej tipičen za čas med 6. in 8. stoletjem, v ženskem pa naglavno okrasje, izdelano iz fine, okoli 0,5 mm tanke bakrene žice. Pri tem okrasju gre nedvomno za artefakt slovanskega porekla iz zgodnjega srednjega veka, to je iz 7. ali 8. stoletja.« Kot poudarja Timmerer, je laže datirati, to je določiti čas pokopa kosti kot pa naglavnega okrasja.
Naročnik nujnih arheoloških del je občina Kotmara vas. Izkopana okostja so zdaj pri antropologinji, ki bo določila spol, starost in morebitne bolezni pokopanih. Z radiokarbonsko analizo bo mogoče okostja natančneje datirati, torej ne samo reči, da so bila pokopana med 6. in 8. stoletjem, temveč določiti letnico pokopa do deset let natančno. »Na tem območju domnevamo, da je še več grobišč, saj gre za glavno naselitveno območje Slovanov v 6., 7. in 8. stoletju,« je optimističen Timmerer. Tudi po njegovem mnenju gre pri najdbi v Kotmari vasi »za senzacijo, saj do odkritja grobov tukaj nimamo najdb iz zgodnjega srednjega veka«.
Kako pogoste pa so na Koroškem najdbe, ki bi jih lahko z večjo ali manjšo stopnjo verjetnosti prištevali k slovanskemu kulturnemu krogu? »Ravno iz časa slovanske poselitve Koroške je najmanj najdb, tu je slepa pega znanosti o zgodnjem srednjem veku na Koroškem. Gre za čas, ko se preneha rimski način zidave s kamnom in se ponovno gradi z lesom, tako da se tlorisi naselbin niso ohranili.«
