Pod vodstvom Oskarja Müllerja, učitelja na Ljudski šoli Čajna, je nastal 40-minutni dvojezični film »Kje je maček v žaklju?«/»Wo ist die Katz im Sack?«. Film z dramatiziranimi prizori, pa tudi s pričami časa, pripoveduje o zgodovini Plajberka ter sobivanju nemško- in slovenskogovorečih na Zilji.

V dvorani leta 1939 postavljenega Doma rudarjev v Plajberku je bila 29. aprila premiera filma »Kje je maček v žaklju?«. Gre za dvojezični film v ziljskem narečju, ki ga je s šolarji posnel Oskar Müller (koncept in režija), učitelj s Čajne, sicer pa kulturni posrednik in filozof. Film je nastal s sredstvi dežele Koroške v okviru projekta Schule-Jugend-Theater (kurator Herbert Gantschacher), pa tudi s podporo privatnih oseb in podjetij. 

Glavnina dogajanja v filmu je umeščena v čas konca druge svetovne vojne, eden od prizorov pa je umeščen v čas bojev za Koroško, ki so sledili koncu prve svetovne vojne. Ta dramatizirani prizor prikazuje Hansa Steinacherja, prvaka nemškonacionalne, za Slovence raznorodovalne politike, ki se je leta 1892 rodil v kraju Rute/Kreuth v občini Plajberk. Otrok istega svetovnega nazora je bil tudi slikar Switbert Loibisser, katerega slike oz. freske krasijo Dom rudarjev v Plajberku. 

Filmu »Kje je maček v žaklju?« sicer ne moremo očitati kake protislovenske naravnanosti, prej nasprotno. Poglavitna pripovedna štrena filma namreč z veliko simpatije pripoveduje o nemško govoreči beračici, vdovi s štirimi otroki, ki si glavnino živeža zanje izprosi prav »bei de Windischen«, kakor nekateri še danes radi rečejo slovensko govorečim na Koroškem. A tudi s tem izrazom film ne reproducira zgodovinskih stereotipov, ampak v enem od sledečih prizorov tematizira prav razmerje ziljskega narečnega govora do standardnega slovenskega jezika oz. razmerje jezik-narečje. Kako mu to uspe, lahko preverite TUKAJ.


Rudarstvo v Plajberku

Rudarstvo je v Plajberku in okolici doma od 13. stoletja. Po besedah Oskarja Müllerja je v 17. stoletju v Plajberku živelo 4000 ljudi in v Beljaku 2000. Na začetku 19. stoletja je imel Plajberk več kot 5000 prebivalcev, danes jih ima okoli 2100. V Plajberku so do leta 1993 kopali svinec in cink, 800 let trajajoča tradicija rudarstva in z njim povezanih običajev pa še danes na vsakem koraku zaznamuje ta kraj, ki ga Dobrač ločuje od Beljaka. Kultura plajberških rudarjev (Bleiberger Knappenkultur) je od leta 2010 na spisku nesnovne dediščine človeštva v Avstriji pri UNESCO.