V okviru 20. Primorskih kulturnih dnevov na Koroškem so v torek, 19. oktobra, v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve družbe predstavili dve publikaciji, knjigo in revijo. Gosta sta bila avtor knjige »V samostojnosti je moč« Marjan Drufovka in urednik revije »Mladika« Ivo Jevnikar. Dogodek je vodil pisatelj Martin Kuchling, novinarka Erika Jazbar pa je avtorju postavila nekaj vprašanj. V uvodnem govoru je predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof pozdravil navzoče in predstavil program primorskih kulturnih dnevov. 

Erika Jazbar je predstavila založbo goriško Mohorjevo družbo, ki je z letnico nastanka 1923 najstarejša slovenska založba v Italiji. »Prej smo bili vsi pod vašim klobukom, torej v Celovcu,« je dodala. Z rapalsko mejo po letu 1920 slovenske knjige niso mogle prihajati na Primorsko, zato je nastala ta slovenska založba. Goriška Mohorjeva družba sodeluje s Celovcem in Celjem in so sestrske založbe.

Zgodba o uspehu: »V samostojnosti je moč« (2021)

Knjiga je pomemben zbornik o Kmečko delavski zvezi v Števerjanu, ki je izšel ob 70. obletnici te zveze. Ta je bila krajevna izpostava Slovenske demokratske zveze (SDZ), stranke, ki je nastala v povojnem času najprej v Gorici in nato v Trstu in je zbirala tiste Slovence, ki so imeli dve glavni vrednoti: samostojno nastopanje in vrednote zahodne demokracije. Danes na te vrednote pristajamo vsi, takrat pa ni bilo zelo enostavno, je pojasnila Jazbar. 

Za razliko od drugih slovenskih občin je Kmečko delavska zveza razen krajših obdobij vedno upravljala slovensko občino Števerjan. V zborniku je tudi zgodovina njihove krajevne uprave, ki je nastala leta 1951, ko je nastala samostojna občina Števerjan. Nastale so kmečko delavske zveze, dragoceno pa je po mnenju Jazbarjeve to, da se prepleta zgodba te krajevne sekcije politične stranke z zgodbo Števerjana. Ta upravna zgodba razloži pomen samostojnega nastopanja: »Torej da si ti svoboden in imaš samostojno politično stranko, ki ni vključena v neko večjo, kateri moraš potem odgovarjati, ampak si na svojem teritoriju gospodar in ti odločaš, kako je bolje zate. To je knjiga, ki govori o zgodbi o uspehu. Ker če mi pogledamo, kaj je bila občina Števerjan leta 1951 in kaj je občina Števerjan danes ter kako se je razvijala v desetletjih, lahko vidimo, kaj je prinesel ta razvoj.« 

Dokumentarna knjiga je izsek širšega zgodovinskega dogajanja in vsebuje datume pomembnih družbenopolitičnih dogodkov, odbornike, imena, kongrese, volitve, programe, upravne dosežke (gradnja šole, ceste …), intervjuje s protagonisti, kroniko delovanja same sekcije, kaj je pomenil za ta skupen briški prostor tudi vstop Slovenije v EU oz. samostojna Slovenija. 

Marjan Drufovka, podžupan »najbolj slovenske občine v Italiji«, občine Števerjan, je podatke za knjigo zbiral več let. Od leta 1995 je v občinskem svetu in tajnik sekcije slovenske skupnosti Števerjan, ki je naslednik KDZ. Uspeh te občine temelji na modelu prepletanja prosvetnega in župnijskega življenja (Drufovka je deloval pri civilni zaščiti, urednikoval je pri Števerjanskem vestniku itd.). 

Revija Mladika (od leta 1957)

Pred leti so v Mladiki sklenili, da bodo poskusili popularizirati revijo tako, da aktualno tematiko, o kateri govori rubrika Fokus, predstavijo v različnih krajih. Med drugimi sta bila v njej prispevka o 100-letnici požiga Narodnega doma v Trstu in o 100-letnici koroškega plebiscita. Tako so bili na več krajih na Tržaškem, v Gorici, v Ljubljani in v Kopru. V načrtu je bila tudi Koroška, kjer so bralci skromno prisotni (pozneje se je postavilo vprašanje, koliko bralcev je iz Koroške, Jevnikar je odgovoril, da jih je približno deset). Leta 1920 so začeli objavljati družinsko mesečno revijo Mladika s podna-slovom Družinski list. 

Prva leta po vojni, ko so bili stiki med zamejstvom in matico težavni, je bilo veliko kulturnega sodelovanja s Koroško. Koledarji goriške Mohorjeve družbe in družbe sv. Mohorja v Celovcu so bili od leta 1949 do 1960 skupni in tiskani v Celovcu. Skupna je bila nekaj let tudi revija Vera in dom, pozneje imenovana Družina in dom, zdaj pa je priloga tednika Nedelja. Mladika je v svojih 65 letih izhajanja preživela vrsto povojnih revij v italijanskem zamejstvu, kjer zdaj kot reviji izhajata le otroška lista Pastirček in Galeb. 

Prenehalo je izhajati mnogo drugih revij, tako da je danes nekako osamljena v zamejstvu. Od začetka pandemije je na voljo tudi na spletu, zaenkrat brezplačno. Leta 1999 je bilo ustanovljeno podjetje Zadruga Mladika, ki ima zaposleno ured-nico založbe in dva grafika. »Danes bi težko rekli, da gre za družinsko revijo, gre bolj za kulturno revijo, zadnja leta pozorno tudi na zgodovinska in družbena vprašanja. Naravnana je na vseslovenskost, saj pokriva vse tri Slovenije: matico, vsa zamejstva in zdomstvo,« je še povedal Jevnikar.