Zaključek projekta Smart Tourist – SPread the Karawanks

Projekt SMART TOURIST SPread the Karawanks je potekal od 1. 7. 2018 do 31. 12. 2021 v okviru čezmejnega programa sodelovanja Interreg Slovenija – Avstrija in je bil sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni raz­voj. Celotna vrednost projekta znaša 979.725,98 evra.

Ime »SPread the Karawanks« projekt prostorsko umešča na področje med južno Koroško in Slovenijo, torej v gorski svet, kjer se raznolikost ne kaže le v naravi, temveč tudi v besednem izrazju oz. v literaturi številnih avtoric in avtorjev. Prav tu pa je srčica tega projekta: širjenje zavesti (»spread«) o lepoti obmejne regije ter branje (»read«) literature, ki jo okušamo in doživljamo v njenem pristnem okolju.

Skratka: projekt nas vabi k aktivnemu spoznavanju naravnega okolja karavanškega področja in nam hkrati približuje literarnoestetsko doživljanje leposlovja s tega področja.

Da bomo uspešno povezovali leposlovje iz regije in doživljanje karavanškega sveta, so nam na voljo tri literarne pohodne poti:

Projekt so izvedla tri podjetja: časopisno podjetje Gorenjski glas iz Kranja je kot vodilni part­ner izdajalo časopisno prilogo Karavanke, Mohorjeva družba pa  je bila odgovorna za tiskane in digitalne knjige. To pa še ni vse, saj se je projekt posvetil tudi turističnim vsebinam in literarnim potem. Računalniško podjetje iz Celovca Xamoom GmbH je digitaliziralo vsebine, postavilo spletno stran ter razvilo aplikacijo, ki uporabnikom omogoča dostop do številnih prispevkov, informacij in celo knjig v slovenskem in nemškem jeziku.

Projekt je namenjen prav vsakemu izmed nas, pa tudi interesnim skupinam, izobraževalnim ustanovam ter organizacijam in posameznikom s področja turizma, kulture, šolstva in športa.

V okviru  projekta je nastala zakladnica, ki nas bo bogatila tudi v prihodnje:

Objavljenih je bilo dvanajst regijskih prilog (10 v slovenščini in 2 v nemščini) in 12 digitalnih regijskih vsebin. Izšlo je 19 knjig (9 v slovenskem jeziku, 8 v nemškem jeziku in 2 dvojezični), hkrati pa tudi 19 elektronskih knjig. Organiziranih je bilo 12 predstavitev in intervjujev z avtorji. Vzpostavljene so bile tri literarne pohodne poti, ponudba pa je bila razširjena še s petimi čezmejnimi eno- in dvodnevnimi turističnimi paketi. 

Uporabnikom sta na voljo še mobilna aplikacija (SPread Karawanks na GooglePlay in AppleStore) ter spletna stran, ki je dostopna na https://spread-karawanks.eu/sl/.

Na spletni strani so zbrane vse publikacije projekta (prenos je brezplačen), intervjuji s poznavalci karavanškega področja in priporočila za literarni oddih v Karavankah. Predstavljeni so tudi ustvarjalci umetnosti, najlepši kraji na obmejnem območju med avstrijsko Koroško in Slovenijo ter ideje za bolj ali manj zahtevne izlete.

Martina Kanzian (Mohorjeva družba), ki je odgovorna za projekt SPread the Karawanks, pravi:  Veseli me, da smo v projekt zajeli literaturo za otroke in za odrasle. Zbirka vsebuje tudi strokovne prispevke. Vse publikacije si bralke in bralci lahko naložijo s spletne strani brezplačno. Izdaje s trdo platnico pa so do nadaljnjega tudi brezplačno na voljo v  Mohorjevi knjigarni ali preko e-pošte: [email protected]

Martina Kanzian: Študirala sem geografijo. Že kot študentka in po zaključku študija sem delala pri različnih evropskih projektih. Poleti leta 2018 sem videla razpis Mohorjeve za projekt SPread The Karawanks, ki je zajemal literaturo, literarno dediščino, naravo in turizem. Ker so to teme, ki me zelo zanimajo, sem se prijavila na razpis. 

Vedno sem rada brala, v šoli in zunaj nje. Ni mi bilo težko napisati literarnega dnevnika. Branje zame pomeni učenje, boljše razumevanje življenja, tudi lažje načrtovanje življenjske poti, je pa tudi razvedrilo in sprostitev. Zame so pomembne tudi bralne dogodivščine, ko domišljija dobi krila …

Zdaj smo v končni fazi projekta, kar pomeni, da se ukvarjamo predvsem z administrativnimi zadevami, pišemo poročilo, urejamo finance in papirje … Hkrati pa v Mohorjevi že razmišljamo o naslednji fazi. Razmišljamo o novih idejah, projektih in partnerjih. Mohorjeva ima velik potencial za različne evropske programe, saj ni zamejena le z literaturo, temveč zaobsega še druga področja, npr. pedagoške ustanove od jaslic do konca ljudske šole, kjer bi lahko razvili kakšen jezikovni program. Zdi se mi zelo pomembno, da otrokom ponujamo kvalitetne izdelke – knjige, ki jih – ali v neki ustanovi ali doma – zares lahko berejo.

Imam tri otroke in z njimi govorim slovensko, moj partner pa nemško. Smo torej dvojezična družina, kar je seveda lepo, opažam pa, da se je za slovenščino treba bolj potruditi, če želimo, da bi deželna jezika bila enakovredna in na približno isti ravni. Otroci hodijo v dobre slovenske šole, vendar v okolju in v medijih prevladuje nemščina, zato je treba poskrbeti za to, da je slovenščina npr. pri mizi, ko se zbere vsa družina, zares prisotna, da slovenščina v družini res ostane živa.