V knjigarni Mohorjeve je potekal drugi večer v okviru prireditvene serije Manjšine – okno v svet. 17. novembra zvečer je na temo Madžarov kot največje jezikovne skupnosti v Avstriji spregovoril dr. Gerhard Baumgartner.
Dr. Gerhard Baumgartner je naslov svojega referata zastavil kot polemično vprašanje, povezano z dejstvom, da se je predvsem v zadnjih tridesetih letih povečalo priseljevanje madžarskih državljanov v Avstrijo. Na letni ravni se jih od leta 2010 v Avstrijo priseli okoli 50 tisoč. V Avstrijo se je že prej med sovjetskim zatrtjem madžarske ljudske vstaje leta 1957 zateklo 120 tisoč beguncev iz Madžarske.
Madžarska poselitev Gradiščanske sega v konec 9. stoletja našega štetja in se jo šteje za najzahodnejšo stalno naselbino tega naroda. Z razpadom avstro-ogrske monarhije se je v novoustanovljeni Nemški Avstriji predvsem na Gradiščanskem znašlo več tisoč Madžarov.
Tudi po letu 1921 do nacističnega prevzema oblasti leta 1938 je v veljavi ostal madžarski šolski zakon, ki ni predvideval ločitve cerkve in države na področju šolstva. Ljudske šole na Gradiščanskem so tako bile v medvojnem obdobju konfesionalne, učni jezik pa madžarski, čeprav ta ni več na vrhu jezikovne hierarhije v deželi. Uresničevanje manjšinskih pravic madžarske narodne skupnosti od leta 1992 ni več omejeno na Gradiščansko, ki je Avstriji dokončno pripadla leta 1921, ampak velja tudi za Dunaj.
Zakon o narodnih skupnostih madžarski narodni skupnosti ponuja možnost organiziranja v kulturnih in drugih društvih. Madžarska narodna skupnost namreč ni omenjena v znamenitem členu 7 Avstrijske državne pogodbe. Glede tega je morda nazoren podatek, da je bilo prvo kulturno društvo. Polarizacije okoli vprašanja jezika, kot jo poznamo s Koroškega, po besedah Baumgartnerja ne poznajo in uporaba nemškega, madžarskega, hrvaškega ali romskega jezika v javnosti ni politično vprašanje.
