Visoki jubilej slovenskega prosvetnega društva iz Šentprimoža: Danica obstaja že 110 let instavi na mlade

Konec preteklega leta, natančneje 20. 12. 2024, je Slovensko prosvetno društvo Danica vabilo v svoj kulturni dom v Šentprimožu na praznovanje 110-letnice obstoja. Goste je pozdravil predsednik društva Samo Wakounig, potem pa so društveniki skupaj z gosti ob petju in slikah iz preteklosti obujali spomine.
Odlikovanje SPZ in KKZ za društvo z bogato tradicijo. Z leve: Martin Kuchling, Samo Wakounig, Julija Schellander-Obid

Društvo, ki se je zavezalo ohranjanju in razvijanju kulture, povezovanju med narodnima skupnostma ter večjezičnosti »s posebnim ozirom na slovenskem jeziku«, je bilo ustanovljeno leta 1914. Tedaj se je imenovalo Katoliško izobraževalno društvo Danica in je imelo sedež v Šentvidu v Podjuni. Že samo ustanovitveno ime pove, da je nekoč v ospredju stalo izobraževanje, saj so se društveniki ob kulturnih dejavnostih naučili marsičesa, med drugim tudi pisne slovenščine. Seveda se je od tedaj v društvu mnogo spremenilo. Aktualno situacijo predsednik društva Samo Wakounig ocenjuje z besedami: »Izobraževanje na gospodarskem, kmetijskem in gospodinjskem področju je bilo nekoč zelo pomembno, do danes pa so to nalogo v veliki meri prevzeli drugi akterji. Izobraževalna dejavnost društva je torej v zadnjih letih stopila v ozadje, tako da društvo ostaja aktivno predvsem na kulturni ravni, seveda pa je osveščanje glede zgodovinskih in narodnopolitičnih tem še vedno pomembno.«

»Korenine« so pokazale, da staro železo ni zarjavelo.

Za praznovanje 110-letnice je Stanko Wakounig pripravil zgodovinski pregled razvoja društva in skupaj z vnukinjo Laro Wakounig vodil dvojezično prireditev, ki so jo na odru glasbeno obogatile Korenine Danice – torej pevke in pevci, ki so dolga leta peli v mešanem pevskem zboru in vse do danes ostajajo zvesti svojemu kulturnemu društvu. Zapel pa je tudi Mešani pevski zbor Danica, ki je sedel med občinstvom. Tudi Stanko Wakounig je kar 60 let pel v zboru Danica, zdaj pa je več mesecev zbiral gradivo in podatke o društvu, ki ga je sam vodil kar 25 let. Tako je nastal okoli 40 strani obsežen popis društvene zgodovine, ki je bil kot povzetek predstavljen na praznovanju 110. obletnice. Stanko Wakounig ugotavlja: »Člani, ki so se intenzivno povezali z društvom, so prav tu dobili zaledje, ki jih je krepilo pri ohranjanju slovenščine.«

Dedek Stanko Wakounig in vnukinja Lara. Skupaj sta moderirala dvojezično prireditev.

Slavnostno obujanje spominov je pritegnilo društvenike vseh generacij, saj društvu Danica uspe vključiti mlade, ki pogosto ostanejo člani vse do obdobja »korenin«. Tako se društvo lahko pohvali z otroškim zborom, ki neprekinjeno deluje že 50 let. Lahko pa se pohvali tudi z lastnim dobro izobraženim kadrom v vseh društvenih skupinah. Otroci torej doraščajo s slovenskim jezikom, ki v društvu še vedno prevladuje. Samo Wakounig poroča: »Na vasi je slovenski jezik še vedno živ, vendar počasi stopa v ozadje. Zanimivo je, da mladi govorci, ki v društvo še prihajajo z znanjem slovenskega jezika, v veliki meri izhajajo iz družin ustanoviteljev društva. Društvo je tako kot fara veliko doprineslo k ohranjanju slovenščine v Šentprimožu in okolici. Mislim, da je prihodnost društva prav v delu z mladimi, zato bomo morali oblikovati formate, ki so za mlade zanimivi. To nam kar dobro uspeva, saj vidimo, da se v društvo vrne marsikdo, ki ga je zaradi šolanja ali študija moral zapustiti. Jasno pa bomo v prihodnje morali tudi poudarjati, da je slovenščina v društvu zelo pomembna in da jo bomo obdržali le z dosledno rabo. Tega ne smemo zamolčati.«

Iz rubrike Kultura preberite tudi