Leta 2014 so v Mali vasi pri Globasnici ustanovili društvo »Movški strelci«, čeprav je običaj velikonočnega streljanja v tem kraju že veliko starejši. Posebnost strelcev iz Male vasi je njihov mogočen železen kanon, ki so ga pred leti naredili sami.
»Movške strelce«, torej strelce iz Male vasi, smo srečali med pripravami na velikonočno streljanje. Svojo »bazo« imajo na movškem griču, tik ob Kukmanovi kmetiji, sredi Male vasi. Tam imajo malo uto in podest, na katerem stoji veličasten kanon, ki je nastal pred približno desetimi leti. Dolg je poldrug meter in ima premer 25 centimetrov. Kanon so sami ustvarili iz železnih cevi, voz je iz macesnovega lesa, vse skupaj tehta približno 500 kilogramov in malo spominja na top s kakšne piratske ladje. Movčani se na streljanje pripravljajo že dva tedna pred veliko nočjo, tradicionalno najprej po vasi nabirajo denar za strelivo. Pred streljanjem počedijo grič in s pomočjo gozdarske vitle potegnejo kanon na hrib. »Šele ko je bil kanon narejen, smo si delali preglavice o tem, kako ga bomo sploh spravili na grič,« se spominjata Benjamin Smrečnik in Marko Gregorič, predsednik in blagajnik društva. V Mali vasi streljajo na velikonočno nedeljo. »Strelci se dobimo med tretjo in četrto uro zjutraj, da vse pripravimo,« pripoveduje Marko Gregorič. V globaški farni cerkvi je v nedeljo zjutraj vstajenje, prvi strel oddajo šele v trenutku, ko slišijo prvi udarec globaškega zvona, to je približno ob pol šestih zjutraj. Vsako leto je majhno tekmovanje med strelci v občini, kdo bo najbolj točno zadel udarec zvona in kje bo najprej in najbolj glasno zapokalo.
Kanon so ustvarili z namenom, da imajo nekaj uradnega, saj so ga tipizirali na strelskem uradu v Borovljah. Leta 2014 so s kanonom ob Vrbskem jezeru dali signal za start tekmovanja Ironman. Streljajo s patroni kalibra 4 cm. Poleg velikega kanona streljajo še s topom na plin in s kongvami. Pri ohranjanju običaja streljanja jim je zelo važna varnost, za strelce je obvezno opraviti tečaj strelskega mojstra, zaščita za ušesa pa je njihova standardna oprema. »Pri streljanju je najbolj pomembno, da se ne bojiš, važno je pa, da točno veš, kaj delaš in da imaš določen respekt,« razlaga Marko Gregorič. Na velikonočno nedeljo streljajo do približno 12. ure. V društvu sodeluje približno dvajset fantov, strelci morajo biti stari vsaj 18 let, pomagajo pa tudi že mlajši, ti pa imajo druge naloge.
»Streljanje kot tako ni šega sama zase, je le element, ki spremlja posebne praznike in jih naredi še bolj praznične,« ve povedati Martina Piko-Rustia, vodja slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik, in dodaja, da zgodovina streljanja sega v 14. stoletje, torej je ideja ustvarjanja hrupa s smodnikom tako stara kot odkritje smodnika samega.
V Mali vasi so po drugi svetovni vojni najprej streljali na griču ‘Movtan’, po nesreči so s streljanjem nekaj let prenehali, kasneje so običaj oživili prav na movškem griču, kjer so strelci aktivni še danes. Zadnji strelski mojster pred ustanovitvijo strelskega društva je bil Danijel Gregorič. Nekdanji strelec Branko Hudl pripoveduje, da včasih niso streljali le ob praznikih. S tako imenovanimi movžarji hudour-niki so streljali, če se je pripravljalo k nevihti ali toči, da bi pregnali slabo vreme.
Tudi Movški strelci poleg velike noči streljajo še ob drugih priložnostih, na primer ob rojstnih dnevih ali porokah. Če se poroči kak strelec, je že malo bolj intenzivno. »Pri nas je šega, da lahko pri strelcih sodeluješ, dokler se ne poročiš. Ker se bom letos oženil, bo to moja zadnja sezona v vlogi strelskega mojstra,« pripoveduje Marko Gregorič. Poleg streljanja upravlja društvo strelcev iz Male vasi še stojnico na globaški veselici Farant, kjer ponujajo pijače. Izkupiček jim omogoča delovanje med letom, stojnica strelcev pa je na Farantu predvsem pri mladini zelo priljubljena. Ker imajo na stojnici precej glasno glasbo, jih nekateri tudi malo kritizirajo, a strelci so mnenja, da je treba tudi mladim kaj ponuditi, da ostane Farant zanimiv za vse generacije.
Kaj si želita Benjamin Smrečnik in Marko Gregorič, ki bosta v društvu kmalu stopila v drugo vrsto? Odgovarjata, da je njuna »največja želja, da bo običaj streljanja v Mali vasi živel naprej«. V tem oziru kaže dobro, saj movškim strelcem ne primanjkuje motiviranih mladih članov.
