Večino tega, kar imamo, smo si morali sami izboriti

Uvodoma nam je »dobra duša hiše«, kakor je pianistko Zlatino Riepl imenovala Veronika Kušej, zaigrala La vie en rose, znameniti šanson Edith Piaf. Kušej je v imenu prirediteljev pozdravila častne goste: generalno konzulko Majo Balant Slobodjanac, konzula Gregorja Jovana in predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev Valentina Inzka. Opozorila je, da »kultura sama ne more živeti brez podpor, zaradi česar nas mora skrbeti misel, da bi na Koroškem deželna vlada znova ukinila samostojni oddelek za kulturo«. 

Kulturni program sta z odlično izbranimi pesmimi oblikovala Kvartet Dobniško jezero in Mešani pevski zbor Pevskega društva Sele. Predvsem s pesmimi in aranžmaji Milke Hartman, Valentina Polanška, legendarnega globaškega ljudskega godca Franca Ledra Lesičjaka, Antona Nageleta, Franceta Cigana, Magde Koren in Pavleta Kernjaka sta obe pevski zasedbi na najlepši možen način demonstrirali neprecenljivi prispevek koroških Slovenk in Slovencev k skupnemu slovenskemu kulturnemu prostoru, posebej k zakladnici njegovih ljudskih in zborovskih pesmi ter načinu njihovega izvajanja.   

Slavnostni govornik je bil letos Roman Verdel, dolgoletni direktor Slovenske glasbene šole, rojen 3. decembra, na isti datum kot France Prešeren in Franc Leder Lesičjak. Občinstvu je približal svoje odraščanje v 70. letih v Borovljah, »v kraju, kjer je bila slovenščina zatrta in asimilacija izredno močna. Do leta 1973 ni bilo več slovenščine v javnosti.« Spregovoril je o ponovni oživitvi SPD Borovlje leta 1974 in ustanovitvi Ansambla Drava leto navrh. Velik del svojega govora je Verdel posvetil boju za dvojezično elementarno vzgojo v Borovljah, kjer se je »leta 1997 v občinski vrtec prijavilo 48 otrok, za katere so starši želeli slovensko izobrazbo. S prvim tajnim glasovanjem po vojni so na občini to prošnjo zavrnili. Zato smo otroški vrtec še istega leta morali ustanoviti sami. V 90. letih so nastali tudi vrtci v Ledincah, v Dobrli vasi in v Velikovcu. Skoraj 30 let po ustanovitvi našega vrtca v Borovljah smo še zmeraj v situaciji, da moramo sami skrbeti za naše otroke.« 

Anja Oraže je v imenu MePZ PD Sele spomnila na pregon koroških Slovencev med 2. svetovno vojno, Nanti Olip pa na upor koroških Slovencev preštevanju s strani države.