Večer z Majo Haderlap

Zdravko Haderlap, brat slavljenke, je občinstvo pozdravil z inštalacijo »uporniški duh« in tako ustvaril občutek domačnosti. Obiskovalce sta pozdravila tudi Edith Bernhofer in Dominik Srienc, ki sta bila odgovorna za organizacijsko nemoten potek večera. Za prijetno vzdušje je poskrbela še vodja Musilovega inštituta Anke Bosse, saj je goste večera in številne obiskovalce spretno vodila skozi večer lepih spominov in kulturnih biserov.

Večer se je začel s slovesnim govorom v čast Maje Haderlap. Renomirana literarna kritičarka in znanstvenica Daniela Stringl je laudatio zasnovala kot pripoved o Sneguljčici v spremljavi sedmih palčkov, lok pripovedi napela preko sonca, lune in planetov našega osončja ter ga navezala na tematiko, ki je Majo Haderlap zaposlovala na njeni ustvarjalni poti: dom, katolicizem, vojna, jezik in uspeh, upor proti moški avtoriteti, ljubezen ter svoboda.

Pogovor na odru so oblikovali umetnica in njeni umetniški kolegi, moderirala pa ga je Daniela Stringl. Najprej je literat Jani Oswald pripovedoval o nastajanju literarne revije mladje, ko jo je Florjan Lipuš predal mlajši generaciji. Povedal je, da je večkrat diskutiral s tedanjo študentko Majo, ki jo je označil kot mlado feministko, saj se je med drugim zavzemala za preimenovanje Kluba slovenskih študentov. Želela je namreč, da so v nazivu kluba omenjene tudi študentke.

Zgodovinarka Brigitte Entner se je posvetila romanu Angel pozabe in njegovim motivom (npr. koroške Slovenke v koncentracijskem taborišču), pa tudi o odmevu na njegovo sporočilo in na njegovo objavo pri zunajkoroški založbi.

Režiser Georg Schmiedleitner je pripovedoval, kako je roman v sodelovanju z avtorico dramatiziral oz. ga pripravil za odrsko predstavitev in kakšni so bili odmevi na predstave. 

Povedal  je, da se je pri predstavah pokazalo, da večina publike preganjanja, zasledovanja in uporniškega gibanja na Koroškem sploh ne pozna.

V tretjem delu večera je avtorica Maja Haderlap ob glasbeni spremljavi jazz-glasbenika Wolfganga Puschniga brala svojo poezijo. 

Poslušalci so se prepustili glasbi in poetičnemu izrazu obeh deželnih jezikov.