Vabili so na ogled razstave Marie Lassnig

Dunaj Povabilo Slovenskega inštituta na ogled razstave priznane koroške umetnice Marie Lassnig je naletelo na močan odziv in predsednik inštituta Herbert Seher se je zahvalil za perfektno vodenje: » … vsi vemo, da je umetnost, posebej pa moderna, dostikrat nerazumljiva. Ne pa v tem primeru! S perfektno dvojezičnostjo in visoko strokovnostjo nam je Mirjam Prohazka odlično približala delo in življenje Marie Lassnig …«

Ob 100-letnici rojstva Marie Lassnig (1919–2014) je Albertina na Dunaju z obširno retrospektivo počastila eno najpomembnejših umetnic 20. in 21. stoletja. 

Razstava vsebuje ključna dela umetnice, ki pokažejo glavne in zelo raznolike faze, ki jih je Maria Lassnig doživela v teku umet-niškega ustvarjanja. Skupna jim je tematika, ki se ukvarja v glavnem z zavestjo lastnega telesa in ki se vleče kakor rdeča nit skozi celoten opus umetnice.

Telo se kot glavni motiv najde že od 1940-ih let naprej v središču umetniškega delovanja Marie Lassnig – že dolgo prej, preden je tematika telesa, tako kot tematika razmerja med moškim in žensko, postala osrednji motiv mednarodne avantgarde. Marija Lassnig je tako pomembna za ključno prelomnico v razvoju moderne umetnosti. 

Rodila se je 8. septembra 1919 v kraju Kappel na Krapskem polju na Koroškem. Med letoma 1940 in 1945 je študirala na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju. V času študija se je Lassnig izkazala kot prilagodljiva in neopazna študentka, prejemala je celo številne štipendije.

 Dela, ki so nastala v času nacionalsocia-lizma, so v nasprotju s poznimi deli zelo realistična in naturalistična.  

Šele konec 1950-ih let, ko je spoznala Arnulfa Rainerja, s katerim se je podala v Pariz, se je začela stilistično razvijati v smer, ki je danes karakteristična zanjo. Pariz je bil ena glavnih in najpomembnejših umetniških metropol sveta, kjer je Lassnig spoznala razne »-izme«. Po približevanju s surrealizmom in kubizmom je odkrila zase informel, abstraktno slikarstvo, s katerim je na idealen način lahko izrazila počutje. 

Razstava v Albertini je zapustila globoke vtise pri mnogoštevilni publiki. Tudi skupina iz Koroške se je udeležila strokovnega vodenja Mirjam Prohazka.