Med drugo svetovno vojno se je današnja Zveza še imenovala Antifašistična fronta žena, ustanovile pa so jo borke in podpornice boja proti fašizmu iz Železne Kaple. Trenutno zgodovinarki Helena Verdel in Vida Obid pripravljata knjigo o povojni zgodovini Zveze slovenskih žena, torej obdobju, ki ga je zaznamovalo dolgoletno predsedovanje Milene Gröblacher in Milke Kokot. 

Helena Verdel; Foto: Miha Pasterk

Po besedah Vide Obid je Milena Gröblacher vedno zahtevala slovenske otroške vrtce, zanjo je bilo izobraževanje v materinščini izjemnega pomena. Ena od pomembnih nalog Zveze slovenskih žena je v povojnem času bila tudi ta, da so ženske motivirale starše k prijavi otrok k slovenščini, ko je to postalo nujno. 

Kot pravi Vida Obid, se vse zahteve Milene Gröblacher niso izpolnile in se verjetno tudi nikoli ne bodo. Z razvojem so namreč spričo novih problemov nastale nove zahteve. V ospredju je zdaj boj za enake plače, za povišanje plač v poklicih, v katerih v glavnem delajo ženske. Ravno v teh poklicih nege in vzgoje se namreč najmanj zasluži. To je po besedah sogovornice,  kot da družba od žensk pričakuje, da bodo zdaj za miloščino delale iste stvari, ki so jih že prej brez plačila delale doma. 

Vida Obid

V primerjavi s preteklostjo je danes situacija popolnoma drugačna, večina žensk je dandanes zaposlenih, medtem ko so nekoč skrbele za pet otrok, moža in stare starše, pa še za marsikaj drugega. Ta dela še naprej opravljajo večinoma ženske, samo da ne izključno doma, ampak v slabo plačani službi. »Moja mama je bila doma z otroki, moja teta pa je delala do upokojitve. Ko se je teta upokojila, je imela povsem enako minimalno pokojnino kot moja mama.« Sprašuje se: »Pokojninski sistem je bil spremenjen in je zdaj osnova za izračun pokojnine 40 let delovne dobe – katera ženska, če ima otroke, pa pride do 40 let delovne dobe?« Takih žensk je po njenih besedah zelo malo, večina žensk pa prejema podpovprečne pokojnine. Poklici, v katerih se večinoma zaposlujejo ženske, morajo biti drugače vrednoteni, više kot zdaj, ustrezno temu pa je treba spremeniti tudi delovne pogodbe, pravi Vida Obid.  

Knjiga o povojni zgodovini Zveze slovenskih žena Helene Verdel in Vide Obid bo predvidoma izšla jeseni, okoli novega leta pa bo tudi del knjižnega daru Slovenske prosvetne zveze.