Letos dan spomenika poteka pod geslom »spomenik (do:) živeti – 100 let avstrijskega zakona spomeniškega varstva«. V nedeljo, 24. 9., bo Urad za spomeniško varstvo skupaj s partnerji ponudil približno 300 prireditev, od tega jih bo 19 na Koroškem, dve med njimi dvojezični. Bogat program, ki sega od vodenih ogledov do družinskega programa, je brezplačen.
Pred stotimi leti, točneje 25. 9. 2023, je državni zbor zasnoval zakon o spomeniškem varstvu. Zakon je odtlej zaobjemal spomenike, ki so v javni lasti oz. v lasti cerkve. Od vsega začetka je bilo treba pri teh spomenikih predstaviti njihov zgodovinski, umetniški ali kulturni pomen.
Leta 1999 je državna vlada od Urada za spomeniško varstvo zahtevala seznam vseh spomenikov, ki jih zaobjema ta zakon, saj dotlej ni bilo čisto jasno, kaj vse ta zakon dejansko zajema. Danes je v tem seznamu registriranih okoli 30.000 spomenikov, od teh jih je 4.000 na Koroškem. Število iz leta v leto narašča. Zaradi natančnih postopkov letno vpišejo med 70 in 90 objektov v Avstriji, pravi Gorazd Živkovič in dodaja, da za ta postopek letno predlagajo okoli 15 do 20 objektov iz Koroške.
Zakon ima še pomanjkljivosti
Zakon je bil v teku let že nekajkrat noveliran, zadnjič leta 1999. Ena največjih pomanjkljivosti zakona je, da so privatniki na slabšem, pravi Živkovič in dodaja, da lahko privatniki izvedejo obnove le s pomočjo Urada za spomeniško varstvo. Ta ima na Koroškem za spomenike, ki so pod spomeniškim varstvom, na razpolago med 800.000 in enim milijonom evrov. Poleti je Urad za spomeniško varstvo zato oddal državnemu zboru predlog za novelo, ki med drugim vsebuje davčne olajšave pri teh postopkih, saj bi tako po mnenju Živkoviča bilo sodelovanje in razumevanje lastnikov veliko boljše kot doslej. Delo Urada za spomeniško varstvo javnost večkrat ocenjuje zelo kritično, saj vidijo v njihovem delu le nek urad, ki se še dodatno vmešava v njihovo življenje. Ko pa spoznajo njihov namen pri izvajanju projektov, se pogled spremeni.
Pomen dneva spomenika
Namen dneva spomenika je bil od vsega začetka prikazati širši publiki, kaj vse Urad za spomeniško varstvo s svojim delovanjem ščiti in ohranjuje. Vsako leto si prizadevajo, da bi obiskovalci spoznali edinstveno izkušnjo preko raznih spomenikov. To vključuje tudi manj znane spomenike, do katerih sicer ni javnega dostopa. Pomembno je, da sodelujejo z lokalnimi ustanovami, obenem pa vsako leto dajejo poseben poudarek tudi slovenščini.
Dvojezični programski točki
V programu letošnjega dneva spomenika sta voden ogled Mohorjeve hiše in spominske hiše Brodi 1. Skozi hišo Mohorjeve družbe, ki so jo dokončali leta 1894, bo vodil direktor Karl Hren. Pri tem bo podrobno predstavil zgodovino stavbe ter obsežno tamkajšnjo umetniško zbirko. Vodenje se bo začelo ob 11. uri pri vhodu na cesti Viktringer Ring 26. Pred nekaj leti je nastala stalna spominska razstava v hiši Brodi 1 ob Ljubeljski cesti, v kateri bosta Renate Rogi-Kohlenprath in Petra Kohlenprath ob 11. in ob 14. uri predstavili ne le hišno, temveč tudi družinsko zgodovino. Več informacij o ostalih programskih točkah najdete na tagdesdenkmals.at.
