Univerzitetni kulturni center UNIKUM je v soboto, 21. maja vabil na krožni pohod iz Podkrnosa na Radiše in nazaj. Na 15 kilometrih poti so se pohodnice in pohodniki seznanili z lepotami Gur, pa tudi z ne tako lepo zgodovino Koroške, povezano z odnosom njenih ljudi do koroških Slovencev.
V tretje gre rado, pravi slovensko reklo. In res je UNIKUM-u v tretje uspelo izvesti pohod PREGNANI/VERTRIEBEN, ki je bil prvotno načrtovan v začetku aprila. 45 pohodnic in pohodnikov se je v lepem majskem vremenu zbralo pred cerkvijo svetega Martina v Podkrnosu, od koder je pot vodila strmo navkreber mimo soteske s slapom. Po približno tričetrt ure hoda smo prispeli do ruševin vasi Špice/Spitzah, ki jo je pogoltnil gozd. Propad vasi Špice je povezan z zemljolastniškimi odnosi, ki so na prelomu 19. in 20. stoletja vladali na Gurah. Njihova žrtev so postali lastniki kajž in majhnih zaplat obdelovalne zemlje sredi gozda iz rodbin Hribernik in Rogaunig, ki so svoje bajte vsled velikega pritiska prodali grofu iz Žrelca.
Voukov DENK MAL
Nedaleč od razvalin vasi Špice nas je v gozdu pričakal domačin Tomaž Ogris, rojen v Kozjem, danes doma na Tucah. Nekdanji predsednik Slovenske prosvetne zveze, pa tudi Slovenskega prosvetnega društva Radiše, lovec, čebelar in avtor publikacij o zgodovini Radiš je z nami delil svoje bogato znanje o pokrajini, skozi katero smo hodili, in njenih ljudeh. Skupaj z njim smo iz gozda prispeli na Radiše, kjer so nam članice in člani SPD Radiše pripravili pogostitev pred spomenikom radiškim pregnancem arhitekta Karla Vouka. Pri tem leta 1996 postavljenem spomeniku gre za prvi spomenik, ki v javnem prostoru na Koroškem opozarja na pregon in trpljenje koroških Slovenk in Slovencev med drugo svetovno vojno. Na Radišah spomenik DENK MAL stoji zato, ker ga mestne in deželne oblasti v 90. letih niso hotele videti v Celovcu.
Gure brez markacij
Družine Hribernik, Ogris, Pisjak, Thaler, Tolmajer in Wie-ser so bile aprila leta 1942 z Radiš in iz okolice pregnane v taborišča v Nemčiji. Načrtovano je bilo, da o pregonu radiških družin spregovori zgodovinarka Brigitte Entner, ki pa je zaradi zdravstvenih težav morala odpovedati udeležbo. Namesto nje sta navzočim to temo predstavila Emil Krištof in Alina Zeichen, oba UNIKUM. Še prej nas je v imenu SPD Radiše pozdravil predsednik društva Aleksander Tolmaier, deležni pa smo bili tudi blagoslova radiškega župnika Marjana Plohla.
Potem ko smo se okrepčali na Radišah, smo nadaljevali pot preko travnikov in gozda do barja, ki mu slovenskogovoreči domačini pravijo Blato, nemškogovoreči pa Höflein Moor. Med potjo nam je Tomaž Ogris pripovedoval o kapeli v gozdu, posvečeni Mariji, o neoznačenih poteh, ki bodo zaradi pogostih konfliktov in brezbrižnega obnašanja prebivalcev Celovca na Gurah verjetno tudi v prihodnje ostale brez markacij, pa tudi o jamah, po katerih se je potikal kot otrok. Od Tomaža smo se poslovili v Tucah, nato pa zavili na razgledno točko nad cerkvijo v Podkrnosu. Pohod PREGNANI se je zaključil v Podkrnosu, kjer se je tudi začel, in sicer tik preden je začelo deževati. Trasa pohoda je skupaj z zanimivostmi ob poti popisana v vodiču po Gurah z naslovom Näher rücken.
