
Pobudo za vpis šege »Šentjurja jagat« v Zgornjem Rožu in v okolici Osojskih tur je dala vaška skupnost Loče / Dorfgemeinschaft Latschach, ki je povezala razne iniciative in pripravila skupno prošnjo. DG Latschach zastopa široko iniciativo nosilcev šege, v katero so vključena tudi slovenska kulturna društva v Bekštanju, ki skrbijo za ohranjanje slovenskih verzov pri obhodu hiš na predvečer svetega Jurija, 22. aprila. Za posredovanje pomena šege ter nemških in slovenskih verzov skrbijo tudi dvojezične šole na območju okoli Baškega jezera, kjer je šega živa. Sodelovanje poteka tudi z gasilci, ki spremljajo šego oz. prižiganje ognja ob začetku šege, ko otroci skupno zmolijo Očenaš v obeh jezikih. Prvi je o šegi »Šentjurja jagat« leta 1841 pisal Matija Majar Ziljski. Niko Kuret je leta 1977 izdal kratek film o jurjevanju na Pečnici. Ohranjeni so številni zapisi o šegi in zapisi verzov tako v slovenski kot v nemški literaturi. Posebej zanimivi so arhivski zvočni dokumenti Slovenskega sporeda ORF in posnetki, ki jih je posnela Herta Maurer-Lausegger v 1980ih letih. Priporočilo za vpis šege v seznam sta med drugim pripravili Herta Maurer-Lausegger in Martina Piko-Rustia. Metanje štručk v Kamnu v Podjuni v občini Škocjan ob Klopinjskem jezeru je znana šega, ki jo izvajajo vsako leto na prvo nedeljo v februarju pred župnijsko cerkvijo. Lihardine »štruceje« ali »kržeje«, to so manjši kruhki iz ržene moke, mečejo z balkona nekdanje grajske majerije. Številna množica čaka, da ujame blagoslovljene štručke, ki ljudi obvarujejo pred boleznimi, lakoto in nesrečo. Za vpis šege je poskrbelo društvo Kulturverein Stein im Jauntal, priporočilo pa je napisal tudi Jože Till.
Vpis obeh šeg v seznam je povezan z obvezo, da je treba šege, ki so jih prejšnji rodovi predajali mlajšim, posredovati na sodoben način tudi naslednji generaciji, da šege ostanejo žive – tudi v obeh deželnih jezikih. Avstrijska Unescova komisija je prve elemente v seznam nesnovne dediščine sprejela pred petnajstimi leti. Doslej je vpisanih 178 elementov, med njimi so štirje z dvojezičnega območja: slovenska ledinska in hišna imena, ziljski žegen in ziljska noša in oba na novo vpisana elementa. Informacije so na spletni strani www.unesco.at.
Iz rubrike Kultura preberite tudi