Galerija Šikoronja v Rožeku te dni znotraj starih zidov ponuja prijetno ohladitev in kulturno osvežitev ob umetnosti.

Rožek Na levem bregu stare struge reke Drave pri Rožeku, po kateri se voda v teh vročinskih dneh le zaspano pretaka, so še do 2. septembra na ogled dela devetih umetnikov v galeriji Šikoronja. Naslov razstave je tako primeren kraju kakor je tudi programski – Umetnost ob reki. Svoja dela dajejo na ogled Caroline, Ernst Gradischnig, Gustav Januš, Richard Kaplenig, Guido Katol, Dušan Kirbiš, Valentin Oman, Arno Popotnig in Gerda Smolik, umetniki, ki jih vežejo dolgoletni dobri odnosi z vodjo galerije Marijo Šikoronja. Razstava je odprta od petka do sobote med 15. in 18. uro ter po dogovoru.

Razstava predstavlja več slogovno različnih umetnikov. Po kakšnih merilih ste jih povabili?
Marija Šikoronja: Najprej sem želela povabiti Metko Krašovec, ki je lani dobila najvišjo kulturno nagrado v Sloveniji, Prešernovo nagrado. Bili sva že dogovorjeni, a je potem umrla in bila sem precej žalostna. Ker sem morala hitro kaj pripraviti, sem povabila slikarje, s katerimi že dolgo delam. Devet jih je na razstavi, vsak se predstavlja s po tremi slikami ali objekti in rezultat je zelo lep.

Pri večini slik je opaziti močno barvitost. Je to bil eden izmed kriterijev za izbiro del?
Ker se razstava imenuje Umetnost ob reki, sem slikarje nagovorila na to temo. Nekateri so ustvarili prav na to temo, na primer Guido Katol ali Erwin Gradischnig, drugi, kakor Valentin Oman ali Richard Kaplenig, pa predstavljajo svoja že obstoječa dela. Vsak se je lahko po svoje odločil.

Galerija ob reki Šikoronja je zunaj koroških središč, a med umetniki uživa zelo velik ugled. Kako ohranjate visok nivo tako rekoč na vasi?
Po mojem ni važno, kje sem. Najprej mi je pomembna dvojezičnost, tako da se tudi ljudje v okolici navadijo, da je to nekaj zelo samoumevnega. To delam medtem že 33 let in dvojezičnost se je absolutno prijela. Hkrati želim ohraniti zelo visok nivo, ker drugače hitro pride do omalovaževanja. Zato sem si marsikaj najbrž tudi nekoliko bolj premislila, preden bi hitro kaj naredila.

Je več dela s pridobivanjem umetnikov ali več z odgovarjanjem na prošnje umetnikov, ki bi pri vas želeli razstavljati?
Gledam, da imam pet razstav na leto. Skušam pridobiti umetnike, za katere menim, da so primerni za tisto leto. Prav žal pa mi je, da več ne morem, ker veliko slikarjev samo čaka, da bi pri meni razstavljali.

Aktualna razstava s svojo barvitostjo in motivno lahkotnostjo zelo ustreza za ta poletni čas. Kaj bo sledilo po njej, kaj se bo letos pri vas še dogajalo?
31. avgusta bo brala Maja Haderlap iz najnovejših del, Jurij Buch se bo z njo pogovarjal, Andrej Blatnik bo na vrtu razstavil fotografije iz Železne Kaple, Georg Errenst pa bo igral na harmoniko.
29. septembra pa bo odprla razstavo Zorka Weiss-Loiskandl in nanjo se že zelo veselim, ker iz najinih pogovorov vem, da bo zelo lepa razstava.