Umetnine v etnološkem muzeju

8.10.2025 Kostanje Köstenberg Simon Rustia

V dolgi noči muzejev so v Drabosnjakovem domu že četrtič odprli umetniško razstavo, letos z naslovom »Sledovi v naravi«.

Pred muzejem ni bilo več parkirišč, ko so v soboto, 4. oktobra, odprli umetniško razstavo. Pred okoli 80 obiskovalci so svoja dela predstavili umetniki Gregor Krištof, Veronika Zeichen in Larissa Seilern. Za glasbeni okvir je poskrbel zbor Novum iz Pliberka. Skupina ima svoje začetke v letu 1994, ko je nastopala še z imenom Vidrinke. Novum, ki ga vodi Sylvia Hollauf, poje v šestih jezikih.

O umetniku in umetnicah

Gregor Krištof iz Dvora pri Šmihelu se opiše: »Prelomnice so sestavni del mojega življenja.« Bil je črkostavec, plesalec, zbiralec in dolgoletni plesni učitelj. Njegovo življenje je preplet umetnosti, kulture in branja – »Berem, dokler ne razpadem,« pravi. Razstavlja fotografije iz svojega arhiva, ki ga imenuje »kulturno svetovno dediščino«, kjer ohranja sledi časa, ljudi in spominov. Veronika Zeichen, doma s Korena pri Kostanjah, danes živi na Žamanjah pri Škocjanu. Učiteljica ročnih spretnosti in specialne pedagogike je oblikovala skulpture iz mehkega kamna Ytong. Umetnica pravi, da ni samo kamen del narave. Vsak človek je del narave in da tega ne smemo pozabiti.Larissa Seilern živi in ustvarja v Pliberku. Njena dela združujejo slikarstvo in kiparstvo – od akvarelov do tridimenzionalnih objektov iz naravnih materialov. Na razstavi se mamica treh otrok predstavlja z zbirko »moljev«, ki gledalca vabijo k ponovnemu odkrivanju narave.

Finisaža in 200. obletnica

Za ogled razstave se je treba prijaviti po telefonu 0043 664 213 1841. V soboto, 25. oktobra, bo finisaža. Ta dan bo ob 200. obletnici smrti Andreja Šusterja – Drabosnjaka tudi predavanje Alexa Schusterja. Glasbeni okvir bo oblikoval Tonč Feinig.

Veronika Zeichen(68)

ŽamanjeObersammelsdorf

Vesela sem, da smem razstavljati v Drabosnjakovem domu, kjer sem velikokrat bila, ko sem bila majhna, saj sem na Kostanjah doraščala. Tu smo tudi vadili s cerkvenim zborom. Najprej sem se malo bala, ker še nisem veliko razstavljala in nisem bila prepričana, ali bo tudi kaj odmeva. Vse skulpture imajo nekaj osebnega. Med drugim sem upodobila svojo staro mamo, s katero sem dolgo živela, pa svojo sestro, ki je pred kratkim umrla. Skulpture sem reducirala, tako pa lahko vsak vidi nekaj drugega. Letos sem imela veliko projektov, v tem letu pa bom verjetno naredila še lutke za otroško skupino iz Kotmare vasi.