Pliberčan Fric Potočnik je po južnem Koroškem znan po svojih izdelkih iz usnja, ki jih prodaja tudi na primer na božičnem trgu v Pliberku. Prispevek o športniku, umetniku in rokodelcu.

Začelo se je z oblikovanjem lesenih slik s finimi intarzijami, kasneje je graviral steklo, kozarce. Nato se je lotil abstraktnega slikanja. Pred približno dvajsetimi leti pa se je Pliberčan Fric Potočnik podal v bližino Dunaja, kjer je opravil tečaj za obdelavo usnja. V tistem času si je kupil motorno kolo »Harley Davidson«, ki pa še ni imelo primernega, lepega sedeža. In ta sedež za motorno kolo je bil med njegovimi prvimi izdelki iz usnja: »Kaj je že najlepši Harley brez pravega usnjenega sedeža!« 

Posebno znani so Potočnikovi pasovi. Naredi jih tudi po naročilu, z napisom ali motivom, ki si ga želite. Vsak je nekaj posebnega. Tudi za deželnega glavarja Petra Kaiserja je že naredil pas.

Fric Potočnik se je pri podjetju Wuntschek izučil za mizarja, pred upokojitvijo je dolga leta delal za celovško podjetje, polagal je lesena tla. »Zjutraj sem se s svojo ženo Hildegard, ki je imela tam trgovino, peljal v Celovec, dirkalno kolo sem dal v prtljažnik.« Domov v Pliberk se je približno sedem let vozil kar s kolesom. »Le enkrat nisem prišel do Pliberka, v Škocjanu me je dobil sneg, potem me je prišla iskat Hildegard,« pripoveduje gospod Potočnik. Tedaj je v enem letu s kolesom prevozil dvanajst do trinajst tisoč kilometrov. Kot profesionalni kolesar je bil uspešen tudi na številnih tekmovanjih, v devetdesetih letih je sodeloval pri dirkah na Klek (Großglockner). Vitrino ima polno pokalov in medalj, vozil se je po Avstriji, Italiji in Sloveniji, bil član velikovškega in boroveljskega kluba kolesarjev. Na veliko tekmovanj sta hodila skupaj z Blačanom Štefanom Kreutzem, ki je bil Koroški prvak v kolesarjenju in je na žalost že med rajnimi. 

Obeski za ključe z najrazličnejšimi motivi so zelo priljubljeni.

»Vse ima svoj čas, enkrat te pač nekaj ne zanima več in začneš se ukvarjati  z drugimi stvarmi,« pravi Potočnik. Po kolesarjenju se je posvetil vožnji z motorjem, vrsto let je že aktiven član podjunskega omizja muzikantov (Jauntaler Musikantenstammtisch), zelo dobro namreč igra harmoniko. Nasploh pa so pasovi iz rok Frica Potočnika pri članih omizja muzikantov zelo priljubljeni.

Vsak izdelek je narejen ročno. Fric Potočnik preživlja kar veliko časa v delavnici, ki si jo je uredil v svojem stanovanju v Pliberku.

Naredil jih je tudi že za pristaše »Vespa Cluba«, kot član kluba lokostrelcev je naredil že nekaj usnjenih ščitnikov za roko. »Takih stvari pač ne moreš naročiti v kakšnem katalogu,« pravi Fric Potočnik in dodaja, da so ljudem pač všeč, ker so individualni in ustvarjeni z roko. 

Delo je zelo natančno, zato je potrebno kar nekaj potrpljenja. Najprej Fric Potočnik iz velikega kosa usnja izreže obliko. Usnje je treba za obdelavo namočiti, nato ga oblikuje z raznimi motivi. Na koncu izdelek še pobrava s posebnimi barvami za usnje.

»Naslednje leto sploh ne bom imel rojstnega dneva, ker je ta 29. februarja,« pravi Fric Potočnik, ki bo kljub temu izpolnil svoje 70. leto, naslednja leta pa bodo zagotovo prav tako ustvarjalna kot tista poprej. Želja za rojstni dan? »Samo zdravja. To je pogoj, da lahko še naprej delam to, kar me veseli.«