Stanko Schest, podjetnik v pokoju in velik ljubitelj domače pesmi, je znan kot strokovnjak za elektoinštalacije ter hladilne sisteme. Le malokdo pa ve, da ima tudi čudovito umetniško žilico. Razstava njegovih slik v KD Pliberk je še odprta do 6. decembra.
Stanko Schest pravi, da je na skrivnem risal. Le malokdo je za to vedel. Poudarja: »Nisem hotel tega pokazati javnosti.« Sam sem ga prvič videl risati na poti v Brežice, kjer smo z matjaževci imeli koncert.
Milan Piko
Pliberk S temi besedami je kulturni menedžer Milan Piko predstavil Stanka Schesta na nedavnem odprtju njegove razstave v pliberškem Kulturnem domu. Na krstni predstavi slik, pri katerih se je Stanko Schest (57), doma v Strpni vasi, odločil za zelo zanimivo tehniko in pristne domače motive: riše s svinčnikom potrete in akte. Pri portretih se koncentrira na domače ljudi, pevske prijatelje (mdr. matjaževce) ter znance iz svoje ožje domovine. Njegovi potreti so zelo realistični, »slikanje s svinčnikom pa ni,« kot je Milan Piko poudaril v lavdaciji, »enostavno. Je baza slikarstva, katero obvlada zelo malo umetnikov. Tudi mojstrov, ki obvladajo to tehniko, ni veliko. Ni važna v prvi vrsti roka, važna sta vid in zmožnost: predstavljati si sliko tako, da jo v vseh odtenkih lahko spraviš na papir.«
Za potret potrebujem najmanj osem ur, pri aktih pa še več, tudi po dva dni.
Stanko Schest
»Z risanjem sem začel že v rani mladosti,« pripoveduje Stanko Schest v pogovoru z Novicami. Za starše je bilo pomembno, da se posveti »poštenemu« poklicu. Postal je mojster za elektroinštalacije in hladilne sisteme in je pred več kot 25 leti ustanovil lastno podjetje. Medtem se je upokojil in predal podjetje svojemu sinu Danielu. Kljub zahtevnemu podjetniškemu delu je našel Stanko Schest vedno čas za risanje. Enako velja zanj za petje, saj mu je domača pesem zelo pri srcu. Vrsto let je pel pri moškemu zboru Franc Leder-Lesičjak iz Štebna pri Globasnici, medtem pa že več kot 15 let poje pri moškem zboru »Kralj Matjaž« iz Libuč pod vodstvom Hannesa Košutnika. Skupaj z libuškimi pevskimi tovariši je olepšal tudi odprtje svoje razstave v pliberškem Kulturnem domu. Poleg matjaževcev je razstavo popestril Samuel Piko s harmoniko. Sicer pa tudi Stanko Schest že nekaj let zelo rad igra na harmoniko, zlasti še Slakove melodije. »Igram, kadar se mi ljubi. Če se lotim, pa ne morem nehati.«
V vsako stopnišče v hiši sliši akt. Bogati ljudje ga imajo. Zakaj ga naj ne bi imeli tudi revnejši ljudje?
Stanko Schest
Če primerjaš njegove narisane potrete z ljudmi, ki jih je upodobil, se ne moreš načuditi, kako precizno jih ovekoveči na papirju. Na vprašanje, zakaj riše tudi akte, pa odgovarja: »Ko sem imel firmo, sem delal po celem Koroškem in videl v bogatih hišah viseti akte, narisane s tremi črtami in piko. Rekel sem si: takšen akt znam tudi sam narisati in to še bolje. Sicer pa menim: v vsako stopnišče v hiši sliši akt. Bogati ljudje ga imajo izobešenega. Zakaj ga naj ne bi imeli tudi revnejši ljudje?« In kaj ga pri aktu najbolj fascinira? »Vsak obraz in trup ima svoj čar. Ni nujno, da je model.« Razstava je še odprta do 6. decembra. Februarja prihodnje leto pa je na vrsti Schestova razstava na občinskem uradu v Šmihelu, kjer bodo upodobljeni samo Šmihelčani.
