Stanko Sadjak, dobri slikar iz šmihelske fare: Začel s svinčnikom, danes sastagrafik

Kaj imata Stanko Sadjak in Avstrijska državna pogodba  skupnega? Oba obhajata letos 70-letnico. Stanko Sadjak na veliki petek, 18. aprila, državna  pogodba in z njo njen 7. člen, magna karta koroških Slovenk in Slovencev, pa 15. maja. Poleg okroglega življenjskega jubileja pa je Stanko Sadjak, ki si je z ženo Zofko ustvaril v Strpni vasi dom in družino, še drug okrogli jubilej, na katerega je lahko upravičeno ponosen: minuli petek, 11. aprila, je na občinskem uradu občine Bistrica pri Pliberku uresničil svojo 100. razstavo.

Obisk odprtja razstave je bil izredno dober, odlična pa je bila tudi moderacija »umetnostnega atašeja« (Stanko Sadjak) Raimunda Grilca. Grilc se sicer v svoji skromnosti brani tega naziva, vendar je moral najkasneje ob velikem aplavzu na vernisaži Sadjakovih slik uvideti, da si resnično zasluži ta naziv kot izraz velikega priznanja ter spoštovanja za neprecenljivo delo, ki ga bivši pliberški župan že vrsto let opravlja kot moderator ter kulturni vodič.

Stanko Sadjak je že kot otrok in mladenič dokazal, da ima umetniško žilico. Z upodabljajočo umetnostjo oz. risanjem se je začel ukvarjati že v ljudski šoli, kjer ga je v svet simetrije in perspektiv vpeljal ravnatelj Alfred Loser, na Slovenski gimnaziji pozneje pa legendarni profesor likovne umetnosti Janez Oswald. V mladosti se je kot sin dolgoletnega šmihelskega organista Mihe Sadjaka ukvarjal tudi z glasbo in bil član skupine Bell´Amis, pozneje pa si je z imenom »La Bellamie« uredil v domači hiši galerijo, kjer je na ogled njegov opus.

Kot samouk je razvil tri tehnike, vse z lakom kot osnovo: kombinacija laka in žagovine, drugi način pa kombinacija laka ter svetlih in živih barv akvarela. Sam pravi: »Lak je in bo ostal moj pečat.« Pred 25 leti pa mu je uspelo najti še tretjo tehniko, svoj izvirni način slikanja – lak na zloženem papirju. Poimenoval ga je »sa(djak)sta(nko)grafija«. Sadjak: »Prav pri tej tehniki se pogosto zabrišejo meje konkretnega. V tej tehniki si poln kreativnosti in se upodabljanje pretaka med realnostjo in fantazijo.«

Naslov jubilejne razstave v občinskem uradu v Šmihelu se glasi HALELUJA. Stanko Sadjak: »Če imam veselje v srcu, vedno pride iz mene (h)aleluja.« In tako je šmihelski umetnik s svojo razstavo poskrbel ne samo za lepo vernisažo, temveč tudi za velikonočno razpoloženje posebne vrste.