Stefan Reichmann je prišel do slikanja preko družine. V družini je kamera bila bolj ali manj povsod prisotna. Stefanov oče je vedno, če se je kaj dogajalo, bil s kamero na pravem mestu in posnel ne samo pomembne trenutke, temveč tudi utrinke iz vsakdana. Še dobro se spominja, ko mu je oče razlagal, kako deluje fotoaparat. »Prvič sploh nisem razumel, kaj mi je razlagal, sedaj pa vem, kako to gre,« je Stefan Reichmann pojasnil v pogovoru. Odtlej se je razvila zanimiva življenjska pot.
Že od nekdaj je za Stefana bilo jasno, da mu ne odgovarja delo od ponedeljka do petka, od osmih do petih. Po zaključenem študiju multimedijske umetnosti v Salzburgu se je enostavno začel udejstvovati na področju, ki ga spremlja od otroštva. Pomagalo mu je, da ga je v tem času podpirala družina, saj prvi koraki niso bili enostavni. V teh prvih letih, kjer se je veliko učil, ne samo kreativno, temveč tudi na gospodarskem področju, si je upal vedno več in se zavedal, koliko je njegovo delo vredno.
na naslovnici nogometne revije Ballesterer
Za slikami Stefana Reichmanna vedno spet povprašujejo številni časopisi, npr. Falter, Der Standard ali Die Zeit, prav tako redno sodeluje tudi z nogometno revijo Ballesterer. Do sodelovanja z dunajskim časopisom je prišel preko študijskih kolegov, ki so leta 2013 v oblikovalnem in animacijskem študiju LWZ na novo oblikovali časopis. Eden od viškov dela za Ballesterer je bilo fotografiranje Marka Arnautovića v Angliji, kateremu je bil tedaj posvečen bistveni del zvezka. »Pri slikanju vse skupaj zelo hitro gre, tam nimaš veliko časa za razmislek,« je pojasnil Stefan Reichmann in dopolnil, da je pomembno ustvariti dobro atmosfero. Preveč natančen načrt pa tudi ni potreben, saj se na licu mesta vedno lahko kaj spremeni. Iz takih izkušenj pridobiš samozavest, kljub temu pa pred vsakim slikanjem ostaja majhna napetost.
Na Univerzi v Celovcu je pred dvema letoma začel predavati na oddelku vizualne kulture v masterskem študiju. Študentke in študente v vsakem zimskem semestru čaka praktični tečaj dokumentarne fotografije, ki ne predpostavlja določenega predznanja na področju fotografije. Med semestrom morajo študentje opraviti krajše naloge s kamero, ob tem pa se soočajo tudi s teorijo. Finalni projekt predavanja je priprava fotografske knjige, pri kateri je pomembno, da se naučijo, kako je treba slike razporediti in kako učinkujejo v knjigi.
Osebam, ki se začenjajo ukvarjati s to materijo, svetuje, da naj enostavno veliko fotografirajo in vadijo, saj s tem napredujejo. Priporoča tudi fotografski tečaj ali ogled bistvenih pravil fotografije na spletu. Pomembno pa je tudi to, da enostavno rad fotografiraš. Kot napotek svetuje, da se je bolje postaviti kam drugam, če kje stojijo drugi fotografi. To je bila tudi vedno njegova premisa, da je slikal z drugega vidika ali zornega kota, kot so ga zavzeli drugi.
Fotografije Stefana Reichmanna si boste lahko ogledali na Dunaju in v Šentjanžu. V sklopu razstave Foto Wien bodo od 9. 3 do 27. 3. v Künstlerhausu v dunajski Akademiestraße 13 razstavljeni motivi iz vsakdanjika Želuč. Slike so nastale v času korone, ko so bili vsi doma, kar je za majhno vas nenavadno. Razstavljene pa bodo tudi slike njegovega očeta, ki je tudi sam slikal Želuče v osemdesetih in devetdesetih letih, kar omogoča primerjavo med preteklostjo in sedanjostjo. Prav ta razstava pa bo na ogled tudi na Koroškem – in sicer z majhnim dodatkom. V petek, 29. aprila, ob 19.00 bodo v k & k centru v Šentjanžu namreč otvorili tako razstavo fotografij iz Želuč Stefana Reichmanna kot tudi risb in ročnih del njegove sestrične Meline Kumer-Reichmann.
