Razstava o divjih 70. letih

Z dogodki nabita sedemdeseta leta so zaradi nerešenega manjšinskega vprašanja postavila Koroško v politično in medijsko središče. Posebej odmevno je bilo preštevanje manjšine leta 1976, ki je razkrilo nesmisel poskusov omejevanja pravic, zagotovljenih v 7. členu Avstrijske državne pogodbe (ADP). Zaradi upora manjšin, zlasti koroških Slovenk in Slovencev, ter vsedržavne solidarnosti je ta poskus propadel. Sedemdeseta leta so bila hkrati čas emancipacije koroških Slovencev, tu je ključno vlogo odigrala mladina. 

Helena Verdel je sporočilo razstave strnila v dve točki, pri čemer je prva, da so koroški Slovenci s partizanskim uporom med vojno spadali med zmagovalce, po vojni pa so postali poraženci. Bivši nacisti so v deželi spet zasedli stolčke na merodajnih mestih in odločilno krojili politiko v deželi v škodo Slovencev. Padel je dvojezični pouk, o uresničitvi določil 7. člena ni bilo sledu. Edinole Slovensko gimnazijo, ki so jo na zborovanjih hajmatdinsta sramotili in psovali kot »veliki strup«/»großes Gift«, so nam dali, pa še to verjetno le zato, ker so bili prepričani, da bo šla po drči. »Tu pa so se zmotili, ker niso računali s slovensko željo po izobrazbi,« je poudarila Verdel ter pokazala na drugo točko, to je socialni vidik gimnazije. Drugače kot na drugih avstrijskih gim­nazijah so na Slovenski gimnaziji bili otroci iz kmečkega in delavskega sloja nadpovprečno zastopani in na gimnaziji je doraščala zavedna in izobražena mladina, ki je odločno zahtevala pravice in izpolnitev člena 7 ADP in se znala povezati z demokratičnimi pobudami v državi in preko njenih meja. Sad tega so bile velike demonstrativne manifestacije v Celovcu in na Dunaju ter Solidarnostna komiteja na Dunaju in v Salzburgu. Razstava tudi nudi obiskovalcem možnost, da zapišejo lastne predstave in sanje, kakšna bi bila podoba dežele, kakšno bi bilo sožitje v deželi, če bi oblast res in iskreno izpolnila člen 7. S primerno pesmijo »Veliki strup« Janija Oswalda sta se Jurij Rausch in Ibrahim Mamuti tematsko navezala na razstavo, ki so jo kuratirali Vida Obid, Janko Malle, Avgust Brumnik in Mirko Messner (arhivsko delo: Marjeta Einspieler, Sissi Rausch, Helena Verdel in Hanna Wittels). Razstava bo na ogled do 28. 2., odprta je ob petkih, 14.00–19.00, ob sobotah in nedeljah pa 10.00–19.00. Ogled po dogovoru: +43 676 6969004.