Razstava Hischaun! Poglejmo: O nacizmu in uporu tudi v Ljubljani

Nekaj, kar je še pred leti bilo nepojmljivo, je zmogla razstava »Hinschaun! – Poglejmo! Koroška in nacionalni socializem« koroškega Deželnega muzeja. Udeležba iz Slovenije in Koroške na odprtju razstave je bila velikanska, v oči pa je padla odsotnost zastopnikov desnih slovenskih strank. 

Razstava osvetljuje vladavino nacistov na avstrijskem Koroškem med letoma 1938 in 1945 ter osvetljuje kulturo spominjanja v naslednjih desetletjih. Ker postavitev v slovenskem parlamentu obravnava vidike nacistične vladavine, ki so posebej pomembni za prepleteno zgodovino Avstrije in Slovenije, je razstavo podprlo tudi avstrijsko veleposlaništvo v Ljubljani. Razstava je nastala v sodelovanju z Zvezo koroških partizanov in je lani naletela na izjemen odmev, saj si jo je ogledalo več kot 25.000 oseb.

Urška Klakočar Zupančič, predsednica Državnega zbora Republike Slovenije, je poudarila dolžnost opozarjanja na najbolj temne čase naše zgodovine, ki jo nekateri hočejo razvrednotiti. Razstava ni le spomin, ampak v časih, ko se diplomatski jezik umika nasilju, opomin, da dogodke in apetite nasilja ustavimo. Osemdeset let po 2. svetovni vojni je za razvoj naše družbe po­trebna predvsem modrost. Fašizem in nacizem kot ideologiji smrti in nasilja resno ogrožata svet in v dneh spomina na osvoboditev kaceta Auschwitz kažeta, kaj vse je človek zmožen storiti groznega sočloveku. S tema ideologijama ni dialoga. Klakočar Zupančič je svoj nagovor zaključila z željo, da naj razstava pomaga najti modrost in pogum, da skupno gradimo boljši svet.

Ravnatelj Deželnega muzeja Wolfgang Muchitsch se je zahvalil za čast razstavljanja v slovenskem parlamentu in poudaril, da je Deželni muzej hkrati varuh deželnega spomina in kritična vest dežele. Muzej odstira slepe pege tega spomina.

Konrad Bühler, avstrijski veleposlanik v Ljubljani, je opomnil na lanske spominske obletnice in na potrebo odstiranja temnih strani skupne zgodovine.

Kot sta dejala kuratorja razstave Peter Pirker in Andrej Krištof, razstava obravnava štiri težišča nacistične vladavine, ki zadevajo tudi Slovenijo: identifikacijo sovražnih Slovencev, izbris slovenske kulture, kaceta na Ljubelju in partizanski upor. Partizanski upor na Koroškem je bil najbolj učinkovit na celotnem ozemlju nemškega rajha, po vojni pa načrtno odrinjen v pozabo. 

Atrakcija razstave je kip Plamenonosca, delo Marjana Matijevića. Muzej je v sodelovanje zavestno vključil civilnodružbene pobude kot Memorial Kärnten-Koroška, Komite Mauthausen Kärnten Koroška in Peršmanov muzej. Pomen razstave je prav tako, da so ta del zgodovine, kakšno škodo so Slovencem prizadejali Nemci in dejstvo, da je Koroška dvojezična dežela, spoznali tudi nem­škogovoreči Korošci.

Razstavo je odprl deželni glavar Peter Kaiser in ob tem poudaril, da je soočanje z zgodovino važno za sooblikovanje skupne prihodnosti. Bistveno pa je zavzemanje za liberalno demokracijo. 

Po razstavi je veleposlanik Konrad Bühler vabil na sprejem na avstrijskem veleposlaništvu.