13. julija 1920 so tržaške fašistične škvadre požgale Narodni dom v Trstu, ki ga je načrtoval znani arhitekt Maks Fabiani in je bil vsesplošno središče dejavnosti tržaških Slovencev. Trst je tedaj po številu prebivalstva bil največje slovensko mesto, Slovenci pa so imeli izredno bogato razvejano politično, gospodarsko, kulturno, umetniško in športno oziroma mladinsko delo. Požig je bil ognjen fanal napada na primorske Slovence in Hrvate v Istri, ki so po prvi svetovni vojni prišli pod Italijo, in njihovega nasilnega raznarodovanja.

Lani sta predsednika Slovenije in Italije, Borut Pahor in Sergio Matarella, s simbolno akcijo, ki pa je seveda imela močan političen naboj, nekdanji Narodni dom, ki je danes sedež raznih univerzitetnih oddelkov, tako rekoč vrnila Slovencem. Pravim simbolno, kajti še zmeraj se pri postopku vračanja krepko zatika. Očitno je Narodni dom italijanskim skrajnežem še danes hud trn v peti.

Stoletnica požiga Narodnega doma je slovenskega risarja stripov Zorana Smiljanića in njegovega sina Ivana, po poklicu zgodovinarja, navdahnila, da sta temu pomembnemu in za Slovence travmatičnemu dogodku namenila strip ČRNI PLAMEN – požig Narodnega doma v Trstu.

 Strip je v obliki knjige izdala založba ZRC v Ljubljani, v nadaljevanki ga je objavljal naš bratski list Primorski dnevnik, preveden pa je že v italijanščino in bo kmalu izšel tudi v nemščini.

V petek, 1. oktobra 2021, je bila v prostorih k&k centra v Šentjanžu v Rožu pod naslovom »Črni plamen – Požig Narodnega doma v Trstu« odprta razstava stripa. Pobudnica razstave Irena Destovnik je na kratko orisala zgodovinska, nacionalna in kulturna ozadja časa od odprtja doma leta 1904 do vojnih dogodkov med 1914 in 1918 in vse do prevzema oblasti fašistov v Trstu in do požiga leta 1920. 

Avtorja Zoran Smiljanić in sin Ivan sta številno občinstvo popeljala skozi strip in postregla z obilico podatkov in informacij. Dejala sta, da sta se poglobila v zgodovinske vire in poudarila, da je v Narodnem domu govoril tudi Ivan Cankar, kateremu je Zoran namenil že lasten strip. Strip da je pravšnja zvrst in možnost, da o nekom ali o neki tematiki v strnjeni, pač slikovni obliki poveš mnogo zanimivega, za kar bi v pisani obliki potreboval dosti več prostora in časa.

Nacionalna kontroverznost med Slovenci in Italijani v Trstu je rdeča nit pripovedi, poosebljata pa jo fanta Josip in Giuseppe, eden sin slovenskih delavskih staršev, drugi pa potomec premožne italijanske meščanske družine.  Sprva nedolžno in neobremenjeno prijateljstvo se krha in skrha ob čereh nacionalnih, socialnih, ideoloških in političnih konfliktov in nasprotij. Kot sopotnik pa v ozadju in kot opazovalec ves razvoj spremlja pisatelj James Joyce, ki v Trst pride v dneh odpiranja Narodnega doma in ga zapusti par dni pred njegovim požigom.

Fašističnemu nasilju so se primorski Slovenci skupaj z istrskimi Hrvati uprli tudi z orožjem in za obstoj in preživetje žrtvovali svoja življenja. To je bil prvi oborožen upor proti fašizmu v Evropi.

Na začetku te izpovedne in za ozaveščanje o zgodovini v skup-nem slovenskem kulturnem prostoru, v tem primeru naših rojakov na Primorskem oz. v Italiji, pomembne razstave je Julija Schellander, poslovodkinja k&k centra, vse prav prisrčno pozdravila in dejala, da o požigu Narodnega doma dotlej tudi sama ni bila obširno seznanjena, glasbeni okvir pa je prispevala kitaristka Katarina Sima.

Razstava je odprta do 31. oktobra 2021, ob petkih od 16.00 do 19.00, ob sobotah in nedeljah pa od 10.00 do 13.00 in po dogovoru ali predhodni prijavi. Oglejte si jo.