Obeleženje 120. obletnice rojstva Slavka Gruma so dunajske inštitucije povezale z obdobjem študijskih let pisatelja: Prvi višek Grumovega tedna je bila otvoritev razstave o življenju in delovanju Gruma v SKC Korotanu, kjer sta sodelavka knjižnice Mirana Jarca iz Novega mesta Darja Peperko Golob in učiteljica Judita Babnik posebno podčrtali sodelovanje med slovenskimi društvi z Dunaja in iz Novega mesta. (Priporočamo ogled razstave do 3. 11. 2021.) 

Že v prvem študijskem letu je Grum preživel močno življenjsko krizo. Kljub temu pa je malo pozneje pripravil tri dramska dela, od teh je ohranjen le Pierrot in Pierrette, leta 1922 pa je že objavil prva besedila v Ljubljanskem zvonu. Še pred zaključkom študija medicine je bila objavljenja kratka proza v slovenski periodiki, njegov češki prijatelj pa je poskrbel za prve objave v prevodih v češkem in slovaškem jeziku. Že kot zdravnik  je Grum pri-pravil Dogodek v mestu Gogi, kjer kot prvi slovenski dramatik uporablja simultane odrske prizore. Klub javnnemu priznanju, sodelovanju z Edvardom Kocbekom in Josipom Vidmarjem  pride do uprizoritve Dogodka šele leta 1931 v Mariboru. Prva gledališka predstava v nemškem prevodu – in ne v slovenskem originalu (!) – je leta 1955 sledila v mestnem gledališču v Celovcu. Štajersko glavno mesto Gradec pa je eno zadnjih postaj v življenju Gruma, kamor je bil poslan od nemških okupatorjev na zdravljenje. Vrnil se je že težko bolan v domače Zagorje, kjer je umrl en dan po svojem 48. rojstnem dnevu. – Drugi višek dunajskega tedna v znamenju dela in življenja Gruma – ki je kot prvi slovenski pisatelj uporabil spoznanja iz psihoanalize Sigmunda Freu-da – pa je bil ogled muzeja in ordinacije v Berggasse v 9. okraju in branje izbranih besedil Slavka Gruma, ki ga je odlično pripravil priznani prevajalec – tudi S. Gruma –  in literarni raziskovalec Erwin Köstler. »Slavko Grum gotovo zasluži še večjo pozornost,« je sklenil Herbert Seher, predsednik Slovenskega inštituta – v imenu soorganizatorjev tedna literature in posebno pozdravil novega kulturnega atešeja na Dunaju Aljaža Ariha.