Tinje Razčlovečenje prisilnih delavcev pri gradnji elektrarn na spodnji Dravi je ena izmed tematik najnovejše razstave slik Helmuta Blažeja v Domu Sodalitas v Tinjah.

Za slike šmihelskega umetnika Helmuta Blažeja je značilna bela črta, ki deli platno na dva dela. Spodnji je manjši, v njem se simbolno izraža preteklost, mogoče tudi nezavedno, gornji del je večji, v njem spregovori prihodnost, tudi presežnost. Bela črta je tanjša, tanka kakor hipna sedanjost, ki je že minila, ko o njej spregovorimo.

V preteklosti je tokrat navdih za ciklus slik, ki je del najnovejše Blažejeve razstave z naslovom Prijava – Odjava in ki so jo minulo soboto odprli v Mali galeriji v prvem nadstropju Doma prosvete Sodalitas v Tinjah. A tisti navdih je obenem tudi zadušljiv. Helmut Blažej se je slikarsko spoprijel z redko znano zgodovino gradnje dravske elektrarne v Žvabeku. Tako kakor tudi hidrocentrali v sosednjem Labotu in Dravogradu je bila postavljen med drugo svetovno vojno za zadovoljitev potreb nemškega vojnega elektrogospodarstva. Delavci so v veliki večini bili prisilni delavci – vojni ujetniki in tudi Judje. Zlasti slednji in predvsem ruski ujetniki so trpeli nečloveške razmere, pozimi jim je bila onemogočena celo možnost, da bi se vsaj za trenutek ogreli. 

Blažej je temačno zgodovino ponovno priklical v zavest javnosti, pri čemer tudi sam še ne dolgo tega ni vedel za te dogodke. Zanje je izvedel šele, ko je za občino Suha pripravljal skulpture za umetniško oblikovane kažipote in se je seznanil z zgodovino vzhodnokoroških krajev ob Dravi. Z ozadji dravskih elektrarn, posebej žvabeške, se je seznanil s študijem arhivskega gradiva, ki ga je – kot kopije – vpletel tudi v slike. Vanje je namreč v tehniki kolaža vključil sezname taboriščnikov, jih preslikal, dodal bodečo žico kot simbol jetnišnice ali pa besede in črke. 

Del Blažejevih slik s to tematiko je sicer še do konca februarja na ogled tudi v Hiši kulture v Žvabeku.

Na razstavi v Tinjah pa so na ogled tudi Blažejeve »klasične« slike ter najnovejša dela, ki jih je ustvaril s starimi pleskarskimi valji, tistimi, ki so na stene nanašali vzorce in motive, prav te vzorce in motive pa je umetnik preslikal s svojimi impresijami.