V pliberški Galeriji EMO si lahko do 15. decembra 2022 ogledate čudovito fotografsko razstavo Christine Ottowitz. V pogovoru z Novicami poudarja: »Če naredim sliko, tudi če je abstraktna, potem naj ta izžareva gibanje, energijo, najvažnejša pa je emocija.«

Kdor se ukvarja s kulturno sceno občine Pliberk, ne pride mimo Arthurja Ottowitza, predsednika kulturne iniciative KIB (Kulturinitiative Bleiburg) ter ravnatelja Muzeja Wernerja Berga. Tudi državne oblasti se zavedajo njegovih trajnih zaslug na kulturnem področju za pliberško regijo in so ga zato imenovali za profesorja.

Slika prikazuje človeka v obleki, a brez telesa. Ta način fotografiranja in obdelave je eden osrednjih fotografskih pristopov pliberške umetnice Christine Ottowitz.

Nekaterim je morda manj znano, da mu v vsakem pogledu stoji ob strani žena Christine Ottowitz, in tudi ona je ona obdarjena z umetniško žilico in je odlična fotografinja, ki s fotoaparatom ustvarja čudovite umetnine. O tem se lahko prepričajo tudi obiskovalci njene razstave »Neue Arbeiten« (Nove stvaritve) v pliberški Galeriji EMO, neposredno ob mestni farni cerkvi (Kirchplatz 4), kjer je nekoč delovala legendarna prodajalnica časopisov Mader. Razstava bo trajala do 15. decembra 2022.

Pliberčanka s štajerskimi koreninami

Christine Ottowitz je rojena avstrijska Štajerka. Njen rojstni kraj je Bruck an der Mur, kjer je zagledala luč sveta leta 1960. V Gradcu se je izobraževala za fotografinjo. Leta 2004 se je zaposlila v muzeju samostana Šentpavel v Labotski dolini, kjer je delovala do upokojitve leta 2022. V Pliberk je prišla leta 1979, leta 1987 pa je vzplamtela ljubezen do bodočega moža Arthurja, s katerim se je poročila leta 2004, v letu, ko se je zaposlila tudi šentpavelskem muzeju.

»Ljubezen do fotografije me ni nikoli zapustila,« je poudarila pliberška fotografska umetnica v pogovoru z Novicami. Pred aktualno razstavo v pliberški Galeriji EMO, katere lastnik je njen umetniški kolega, slikar Emil Oman, je razstav-ljala   že v številnih drugih krajih, med drugim v italijanskem Caminu, Celovcu, hrvaškem Lovranu, Gradcu, Šentpavlu v Labotski dolini ter na Dnevu umetnikov na Suhi, v nedeljo, 4. decembra 2022, pa čaka odprtje njene razstave v Galeriji Vprega/Vorspann v Železni Kapli. Hkrati pa je tudi zelo angažarina v KIB kot fotografinja, igralka pri pustnem kabaretu in avtorica besedil.

Glasbena dvojčka Janez Gregorič (levo) in Arthur Ottowitz

Umetnost kot znamenje upanja

Za Christino Ottowitz je umetnost  »znamenje upanja«. Na vprašanje, iz česa črpa svojo ustvarjalno energijo, citira nemškega slikarja in fotografa Gerharda Richterja: »Umetnost je najvišja oblika upanja.« Sama pa dodaja: »Nikoli ne bom nehala upati, da bom več časa investirala v fotografije.«

 Fascinira pa jo tudi pesnik Rainer Maria Rilke (1875-1926), njegova dela je začela brati že kot 18-letno dekle. Še posebej ji je pri srcu njegova pesem »Der Panther«. Pesem opisuje, kako se ta mogočna žival v kletki za rešetkami bori za svobodo, a si je ne more izboriti. Na koncu  docela izgubi zadnje upanje. »Moja čustva so pri panterju. Pesem je zelo melanholična, žalostna, in je lahko simbol za različne življenjske in družbene situacije,« poudarja pliberška umetnica z zlato dušo. Nič manj je ne fascinira Pliberk in življenje na tem predelu dvojezičnega ozemlja. »Od vsega začetka sem se ukvarjala z dejstvom, da živim v dvojezični regiji. Ko sem delala v foto trgovini v Pliberku, sem si skušala osvojiti strokovne izraze tudi v slovenščini. Na žalost nisem razširila tega znanja.« Za Christino Ottowitz velja: »Hvala bogu obstaja dvojezičnost, ki omogoča tudi večjo odprtost.« V svojem okolju, med drugim v KIB, čuti to odprtost. Trdno je prepričana: umetnost ne pozna meja.  Od domačih glasbenikov so ji še posebej pri srcu Karlheinz Miklin, Tonč Feinig, Stefan Thaler in Wolfgang Puschnig ter seveda njen mož Arthur ter njegov glasbeni dvojček Janez Gregorič

Odprtja razstave Christine Ottowitz v soboto, 5. novembra, v Galeriji EMO se je udeležil tudi kulturni referent občine Pliberk Marko Trampusch (levo). Desno: Arthur Ottowitz, mož umetnice.

Umetniško sporočilo Christine Ottowitz lahko preberemo tudi na naslovnici njene domače strani (www.fotografie-ottowitz.at): »Eno oko fotografa gleda široko odprto v opazovalca, drugo pa je zaprto in se obrača v lastno dušo.« (Henri Cartier-Bresson). Zanjo to pomeni: »Če naredim sliko, tudi če je abstraktna, potem naj ta izžareva gibanje, energijo, lepoto – življenje. Najvažnejša pa je emocija.«

Christini Ottowitz želimo, da bi si ohranila še mnogo ustvarjalne energije in emocije.