Cilj napadov med letoma 1993 in 1996 so bili pripadniki manjšin ter osebe in organizacije, ki so delovale na tem področju. 23. aprila je društvo »Initiative Minderheiten« odprlo razstavo z naslovom »Man will uns ans Leben«, ki osvetljuje ta čas.

Prva bomba je eksplodirala 3. decembra 1993 na manjšinskem uredništvu ORF na Dunaju. Na Koroškem je avgusta 1994 eksplodirala cevna bomba izpred Javne dvojezične ljudske šole v Celovcu v rokah policista Thea Kelza. Oktobra 1994 je bil med prejemniki pisem, ki zaradi napak v pripravi k sreči ni povzročila nobenih žrtev, tudi koroški založnik Lojze Wieser. Najhujši in naj­odmevnejši napad pa se je zgodil v noči od 4. na 5. februar 1995 v Borti na Gradiščanskem, ko so bili z naperjeno bombo ubiti štirje pripadniki romske skupnosti. 

Foto: Kollektiv Fischka / Kramar

Razstava je na ogled v Etnografskem muzeju na Dunaju do 25. avgusta. Od 20. septembra do konca novembra bo v Koroškem muzeju Celovec.

S terorjem je bilo konec oktobra 1997, ko je policija na Štajerskem aretirala Franza Fuchsa, ki naj bi bil edini krivec za serijo napadov. »Glavna teza razstave je, da je tedanje vzdušje privedlo do Fuchsovih atentatov,« pravi zgodovinarka Vida Bakondy. Med raziskovanjem, ki se je začelo pred enim letom, so si kuratorke ogledale, kako so mediji poročali o bombnih atentatih. »Kolektivne pripovedi tega časa ni,« pravi Bakondy. V razstavi je zbrano več kot 300 posameznih člankov, ki prikazujejo ta čas. Multimedijsko preko ekranov pridejo do besede priče časa, ki so glavni del razstave. V razstavi prikazujejo čas med letoma 1993 in 1996 z vidika oseb, ki so jih prizadeli napadi. Intervjuji s pričami časa sestavljajo glavni del razstave. Pri tem se prostorsko giblje razstava med Dunajem, Gradiščansko in Koroško, kjer bodo razstavo tudi v teku tega in naslednjega leta predstavili javnosti. Do 25. avgusta bo razstava na ogled na Dunaju. Razstavo si lahko ogledate brezplačno. Od 20. septembra do 24. novembra bo na ogled v Koroškem muzeju Celovec. Na Gradiščanskem v Oberwartu pa bo razstava naslednje leto februarja in marca. 

V letih bombnih atentatov je bila Vida Bakondy, hčerka zdravnice Marie Bakondy iz Globasnice, najstnica in je obiskovala gimnazijo v Velikovcu. O napadih je slišala v medijih. Rojena je leta 1980 v ameriškem Dearbornu, starša pa sta se na Koroško vrnila še v letu njenega rojstva. Študijska pot jo je pred 20 leti vodila na Dunaj, kjer še danes živi in dela na avstrijski znanstveni akademiji na področju raziskovanja Balkana ter je vključena v številnih projektih. Prav tako je mati petletnega Milana in dveletne Eve.