»Umetnost & kultura« v podjetju Gasser: Po »pavzi« v četrto desetletje

20.10.2024 Janko Kulmesch
Ingrid Gasser je duša kulturne delavnice ter parka skulptur v tesarskem podjetju Gasser. Z njima je začela pred 30 leti, v zadnjih štirih letih pa je bila zaradi korone »pavza«. […]
Ingrid Gasser – dobra duša kulturne delavnice in vrta skulptur pri podjetju Gasser FOTO: FOTO: ARNOLD PÖSCHL (2)

Ingrid Gasser je duša kulturne delavnice ter parka skulptur v tesarskem podjetju Gasser. Z njima je začela pred 30 leti, v zadnjih štirih letih pa je bila zaradi korone »pavza«. Prihodnje leto hoče Ingrid Gasser kulturno delavnico in vrt skulptur spet poživiti in se podati z njima v četrto desetletje.

Te dni je Ingrid Gasser, »most med umetnostjo, kulturo in gospodarstvom« (Christiane Ogris v lavdaciji), prejela iz rok deželnega glavarja Petra Kaiserja veliki častni znak dežele Koroške. Novice pa so jo ob tej priložnosti povabile na pogovor.  

Pred 30 leti ste odprli kulturno delavnico v podjetju Gasser. Kakšni so bili začetki?

Ingrid Gasser: Leta 1991 je moj mož Franček prevzel podjetje. Ko smo začeli graditi novo pisarniško poslopje, sva z možem imela zamisel, da uredimo v zgornjem nadstropju pisarniškega poslopja kulturno delavnico pod geslom »Umetnost in kultura«. Kot prvega umetnika smo povabili Giselberta Hokeja (1927–2015). Hoke je takoj pozdravil ta projekt in bil pripravljen leta 1994 pripraviti prvo razstavo. S stensko preprogo, ki jo je razstavljal poleg akvarelov in litografij, je razstavljalni prostor spremenil v pravi labirint. Obisk je bil proti pričakovanju izredno dober in nas je  posebno motiviral za nadaljnje razstave. Začeli smo jih prirejati vsako leto, dokler ni prišla korona.   

Moja ljubezen do umetnosti pride gotovo od mame. Čeprav ni bilo denarja, za umetnost je vedno bil. Ingrid Gasser

Poleg kulturne delavnice imate tudi razstave v parku skulptur. Kako ste prišli na to idejo?

Idejo je imel Gustav Januš in je na povabilo leta rekel: »Jaz hočem imeti razstavo na vrtu.« Bil je prvi, ki je razstavljal v parku skulptur (»Figur I«).

Odkod so še prišli umetniki?

Iz vse Avstrije, od Tirolske pa do Dunaja. Med njimi so bili poleg Januša in Hokeja tudi Valentin Oman, Paul Flora (1922–2009), Gerhard Gepp (1940–2024) in Manfred Bo­ckelmann, brat Uda Jürgensa.

Pogled v park skulptur

In odkod so prišli obiskovalci/obiskovalke razstav?

Iz naše občine ter iz tujih krajev, mdr. iz Beljaka in Gradca. Tudi mnogo otrok je bilo med njimi. Nekateri so prosili tudi umetnike za avtograme.

Morajo umetniki, ki razstavljajo, izpolniti določene pogoje, da lahko razstavljajo v kulturni delavnici ter parku skulptur podjetja Gasser?

Edini pogoj za umetnike je, da je v središču njihovih umetniških del obdelava lesa.  

Zaradi korone štiri leta ni bilo razstav. Kaj vas je motiviralo, da želite prihodnje leto spet poživiti delavnico in park?

Leta 2021 je prevzel podjetje najin sin Fabian. Izvedle so se tudi investicije v podjetje v milijonskih vsotah ter investicije v popravila in osušitev parka skulptur. Sicer pa nikoli nismo ukinili kulturne delavnice in vrta skulptur. Imeli smo pavzo samo zaradi korone.    

Že veste, koga boste povabili, da bo pripravil po »pavzi« prvo razstavo?

Trenutno imam preference za umetnice, ker so doslej bile glede razstav v našem podjetju v manjšini. Imam konkretno predstavo, toda  imena še ne morem povedati.

Želite povabiti tudi umetnika/ umetnico iz Slovenije?

Doslej do takega povabila še ni prišlo. Kar pa ne pomeni, da bo pri tem ostalo tudi v bodoče. Umetnost ne pozna meja.

Odkod vaša velika afiniteta do slik in skulptur?

Moja ljubezen do umetnosti pride gotovo od mame. Čeprav ni bilo denarja, za umetnost je vedno bil. Sicer pa sem študirala tudi pedagogiko na univerzi in študij zaključila z doktoratom, prav tako pa umetnostno vzgojo na pedagoški akademiji. Oboje se da zelo dobro povezati.

In boste še naprej vodili kulturno delavnico in park skulptur?

Da. Pozneje upam, da bosta nadaljevala sin in snaha. Močno želim, da bosta kulturna delavnica in park skulptur delovala najmanj še celo  četrto desetletje.

Iz rubrike Kultura preberite tudi