Trivium, čezmejno srečanje umet­nikov iz alpsko-jadranske regije pod krovnim geslom »Pripraviti krila« so letos priredili že triindvajsetič. Originalen glasbeni program, lokaciji prilagojena likovna razstava, sodobna poezija in vodstvo po izkopaninah so na Hemo zopet privabili množico obiskovalcev. Prireditelj Triviuma je Slovensko kulturno društvo Globasnica.

Trivium je v 23. izvedbi ponujal vodstvo po zgodnjekrščanskem svetišču, ki ga je na gori svete Heme od leta 1978 izkopaval arheolog Franz Glaser (že leta 1906 je mozaik prvotne cerkve odkril notar Hans Winkler). Vodstvo po svetišču je vsakoletna stalnica Triviuma, Glaser pa obiskovalce popelje skozi več tisočletij zgodovine južnokoroškega prostora, Podjune in gore Heme, ko so tukaj zaporedoma in deloma tudi skupaj živeli Kelti, Rimljani, Germani in Slovani. Prvi sledovi poselitve gore svete Heme segajo okoli 3200 let v preteklost, sledovi keltskega življa so izpričani med leti 1500 in 1250 pred našim štetjem. Domnevno od Keltov so Rimljani prevzeli ime božanstva Iouenat, ki ga izpričuje napis rimskega kamna, to regionalno božanstvo, za katerega se ne ve, ali je bilo moško ali žensko, pa je dalo tudi ime Podjuni oziroma Jauntalu. Na začetku 5. stol. je na gori stala že cerkev z apsido, zatem so nastale še štiri, dve od teh sta bili arijanski. Dve cerkvi naj bi okoli leta 600 požgali tedaj še poganski Slovani ob prihodu na ozemlje današnje Koroške. Okoli leta 1500 pa so iz ruševin prejšnjih cerkva začeli graditi današnjo romarsko cerkev svete Heme in svete Doroteje.

Franz Glaser navzočim predstavlja zgodovino Podjune in svetišč na gori svete Heme.

Likovna umetnost, glasba in poezija – tri poti do izkustva transcendence

Romarska cerkev sv. Heme in sv. Doroteje je letos gostila razstavo likovne umetnice Ine Loitzl, ki je z več objekti interpretirala glavno geslo letošnjega Triviuma »Pripraviti krila«. Če ste zamudili Trivium, lahko njene umetnine, ki so krasile romarsko cerkev svete Heme in Doroteje, do 26. avgusta doživite v prostorih delavnice (Werkhof) na Bistrici pri Pliberku, kjer bo v okviru delavnice za komorno glasbo SONUS 24. avgusta kreativna delavnica z umetnico. Ta nudi priložnost za pogovor z Ino Loitzl in poglobitev v njen pristop k ustvarjanju. 

Trivium

Večpanožno, čezmejno srečanje umetnic in umetnikov je zaživelo leta 2000, in sicer kot plod sodelovanja Janeza Gregoriča (glasbeni program), pokojnega Fabjana Hafnerja (poezija) in Rudija Benetika (likovna umetnost). Lansko leto sta vodstvo glasbenega programa prevzeli sestri Sara in Mira Gregorič, selektor literarnega programa pa je postal Dominik Srienc. Za likovni program je odgovoren umetniški vodja Triviuma Janez Gregorič (v dogovoru s kolektivom).

Umetniški vodja Triviuma Janez Gregorič je k oblikovanju glasbenega programa letos povabil mladega skladatelja Thomasa Zdravjo iz Pliberka, ki poučuje na zasebni univerzi Gustava Mahlerja v Celovcu. Zdravja je za Trivium pripravil tri miniature za violino, kitaro, vibrafon in cerkvene zvonove, ki so igrali veliko vlogo v prvem delu glasbenega programa v cerkvi: »Izhajajoč iz naslova celotne prireditve Trivium – Tri poti sem razmišljal o poti in poteh. Po poti običajno hodimo z enakomernim ali neenakomernim korakom. Trije od petih zvonov, ki sem jih uporabil za svojo kompozicijo, delujejo kot metronom, po katerem se v smislu ritma in intonacije orientirajo ostali trije inštrumenti.« 

Tri miniature Thomasa Zdravje so izvedli Mira (violina) in Sara (kitara) Gregorič ter vibrafonist Emanuel Lipuš, šlo pa je za nežno melodično glasbo v umirjenem ritmu zvonov. Preostali del glasbenega programa je zvenel bolj eksperimentalno in sodobno, naklonjen je bil širšemu spektru igralnih tehnik naštetih inštrumentov, glasbenici in glasbenik so v njem demonstrirali vse svoje znanje in občutek za medigro. Pesniški del Triviuma sta oblikovala italijanska pesnica Roberta Dapunt in pesnik ter prevajalec Dominik Srienc s pesmimi v nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku.  

Več slik najdete tukaj: Povezava