Štirideset let dunajske revije LOG

Revija za mednarodno literaturo

Leta 1978 so na nekdanjih mednarodnih pisateljskih srečanjih v Brezah na avstrijskem Koroškem na posebni tiskovni konferenci sporočili, da bo na Dunaju začela pod imenom LOG izhajati revija za mednarodno literaturo.Dunaj V priročnih zvezkih bo štirikrat na leto poleg avstrijskih piscev objavljala v izbranih prevodih v nemški jezik literarne tekste znanih in uveljavljenih pa tudi mlajših perspektivnih avtoric in avtorjev iz najrazličnejših držav, jezikov in kulturnih okolij.Mnogi poznavalci tedanjega kulturnega dogajanja so menili, da nova revija ne bo imela dolge življenske dobe. Vendar so se ušteli, ker revija živi že štiri desetletja in vztraja v javnosti kljub vedno bolj neugodnim pogojem na kulturnem področju.Že v prvi številki so uredniki Lev Detela, Wolfgang Mayer Kčnig in Peter Kersche uresničili napoved o mednarodnih in posredniških razsežnostih nove revije, saj so med 26 avtoricami in avtorji iz Avstrije in Nemčije natisnjena pesniška besedila pisateljev iz Avstralije, Kanade, Indije in Južne Afrike, posebna pozornost pa je že takoj na začetku namenjena tudi slovenski književnosti. Zastopajo jo kar štirje tedaj še mladi avantgardni besedni ustvarjalci Dane Zajc, Tomaž Šalamun, Milena Merlak in Iztok Geister – Plamen, od katerih živi le še nazadnje imenovani, ki se je uveljavil tudi kot ornitolog. Kot prevajalec v nemščino je podpisan v Celovcu živeči Peter Kersche. Že v tretji številki jim sledi spet v nemškem prevodu Petra Kerscheja pri tedanjih slovenskih komunističnih oblasteh nepriljubljeni Edvard Kocbek ob njegovem petinsedemdesetem rojstnem dnevu.V naslednjih sedemnajstih številkah se redno vrstijo poleg številnih znanih in manj znanih avtoric in avtorjev iz najrazličnejših držav tudi številna imena iz slovenske književnosti – in sicer France Balantič, Janko Ferk, Fabjan Hafner, Slavko Jug, Ted Kramolc, Stanko Majcen, Boris Pahor, Valentin Polanšek, Veno Taufer, Franci Zagoričnik in drugi.Tudi v naslednjih številkah in letnikih so v reviji s posameznimi prispevki, pesmimi, prozo ali esejistiko, objavljeni najrazličnejši slovenski avtorji v izbranih prevodih v nemščino. Naj omenimo v selektivnem izboru samo nekatere: Žarko Petan, Ivan Cimerman, Jure Detela, Peter Semolič, Vera Pejovič, Marjan Tomšič, Ivan Volarič – Feo, Ivo Antič, Niko Grafenauer, France Filipič, Tone Pavček, France Forstnerič, Vladimir Kos, Jože Šmit, Andrej Žigon, Stanko Kociper, Bogomir Fatur, Mirko Križman, Ivan Pregelj, Jasna Vombek, Stane Jagodič (z vizuelno liriko in risbami), kipar Jakob Savinšek (s pesmimi in risbami). Ob tem je potrebno poudariti, da je prevajanje besedil iz najrazličnejših jezikovnih skupin in kulturnih območij v nemščino, pri katerem sodelujejo številni prevajalci in prevajalke, neprecenljive vrednosti. Prevode iz slovenščine v nemščino so v reviji do zdaj prispevali Peter Kersche, Janko Ferk, Hilde Bergner, Milena Merlak, Lev Detela, Franjo Smerdu in drugi.Tu ni mogoče našteti vseh v reviji LOG upoštevanih slovenskih avtoric in avtorjev, vendar velja poudariti, da revija LOG tudi v najnovejših letnikih in številkah dosledno opravlja svoje posredniško delo in vedno znova s prevodi, posebnimi članki ali recenzijami posameznih knjig opozarja na dogajanja na slovenskem literarnem področju.V zadnji dvojni jubilejni številki 157 – 158, ki je izšla nedavno ob štiridesetletnici revije, na primer Peter Kersche ponovno opozarja na pesniški svet leta 1944 umorjenega primorskega avtorja Stanka Vuka in v obširnem komentarju poroča o trojnem umoru v Rossettijevi ulici v Trstu. Navaja številne vire, še posebej pa omenja raziskave Martina Breclja. Njegova teza, da je atentat na zakonski par Vuk in slučajno navzočega gosta Draga Zajca izvedla tedanja komunistična varnostno – obveščevalna služba VOS, se mu zdi posebno verodostojna. V isti številki sta objavljena tudi Kerschejeva nemška prevoda Vukovih pesmi Trinajsta postaja in Oktober.Že lansko leto je Kersche, ki je že desetletja vnet prevajalec slovenske književnosti v nemški jezik, v 155. številki LOG- a objavil Vukov tekst Prva pesem, ki je izšla leta 1935 v ljubljanski reviji Dom in svet. Kersche v spremni besedi k svojim prevodom meni, da je Vuk pomemben slovenski pesnik iz predvojnega in vojnega obdoba, ki sta mu bila blizu najmodernejši pesniški izraz tedanjega časa, a tudi bogata tradicija ljudske poezije.V Nemčiji živeča prevajalka dr. Hilde Bergner ponuja v isti številki LOG-a za leto 2017 štiri pesmi uveljavljenega lirika Milana Jesiha, med drugim samosvoj tekst Ekvinokcij. Že leta 2013 pa so v LOG-u 140 izšle Jesihove Tri poezije v nemških prevodih iste prevajalke.Revija LOG izhaja na Dunaju štirikrat na leto. V povezavi z revijo občasno izidejo tudi posebne publikacije v zbirki LOG – BUCH. Do sedaj se je v tem sklopu zvrstilo enaintrideset knjižnih izdaj, pesniških zbirk, proznih in dramskih del, esejističnih razmišljanj in antologij. V času bojev za slovensko državno samostojnost je v zbirki LOG – BUCH izšla na primer posebna antologija WEGE DER SELBSTBEHAUPTUNG o SAMOUVELJAVLJANJU slovenske literature, v kateri so objavljeni esejistični prispevki Rudija Šelige, Draga Jančarja, Vladimirja Vremca, Maje Haderlap, Reginalda Vospernika in drugih.V antologiji iz leta 1995 DER SPIEGEL, IN DEM WIR UNS SEHEN (Zrcalo, v katerem se vidimo) so objavljena besedila manjšinskih avtoric in avtorjev iz najrazličnejših jezikovnih krogov. Slovensko koroško književnost zastopata Valentin Polanšek z devetimi pesmimi v prevodih Petra Kerscheja, Janka Ferka, Milene Merlak in Klausa Detleva Olofa in Janko Ferk s sedmimi pesmimi v lastnih prevodih. V antologiji je objavljen tudi odlomek iz proze Vila ob jezeru tržaškega pisatelja Borisa Pahorja. Ista antologija je doživela leta 1996 še romunsko izdajo pri založbi Romania Press v Bukarešti. Celotno prevajalsko delo iz nemščine v romunščino je spretno opravil pokojni Matei Gavril Albastru. Posebno pozornost je leta 1989 vzbudila antologija FEUER UND EIS (Ogenj in led) s prispevki avtoric in avtorjev dežel v razvoju. Izdajo te antologije je podprla tudi mednarodna organizacija UNESCO v Parizu.Naj ob koncu na robu omenimo, da je v zadnjih letnikih revije LOG v dvajsetih nadaljevanjih izhajal osnutek za roman o atentatu na avstroogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in dogodkih pred sto leti izpod peresa Leva Detele. Roman o atentatu leta 1914 in sledeči prvi svetovni vojni ter propadu avstrijskega cesarstva konec leta 1918 bo izšel v dopolnjeni knjižni obliki, avtor pa pripravlja tudi slovensko varianto istega dela.