Leta 1979 je v komendi na Rebrci pri Železni Kapli potekal prvi Teden mladih umetnikov in hkrati je zaživel mladinski center. Pobudnik je bil župnik Poldej Zunder. S posebno prireditvijo so konec junija proslavljali 40-letnico dela v mladinskem centru na Rebrci in 40-letnico Tedna mladih umetnikov. Poldeja Zundra smo obiskali med prvim Tednom mladih umetnikov, ki se bo končal jutri, v soboto, 27. julija. V pogovoru za Novice je povedal več o začetkih, o uspešnem delovanju zadnjih štirih desetletij ter izrazil tudi svoje želje za prihodnost komende. 

Rebrca Večerno sonce je sijalo na staro komendo, ko je Poldeju Zundru prišla misel, da bi na tem kraju nastala hiša za otroke in mladino. »Več ali manj so bile razvaline. V tem času je bilo na Koroškem politično zelo vroče.« Zunder je tedaj bil tudi asistent pri Katoliški mladini, ki je prirejala večere »Skupna koroška«, kjer so vključili tudi Kreiskyja. Pri ustanovitvi mladinskega centra se je Zunder spet obrnil na Kreiskyja, s pomočjo katerega je bilo možno premagati vse porodne bolečine. 

»Čisto nenavadno smo začeli poslopje popravljati od spodaj navzgor,« pripoveduje Zunder. »Že 1979 smo imeli prvo skupino na Rebrci. Velika zamisel je bila, da bi naši otroci prišli sem in se tukaj poleti dobro počutili. Ker sem tedaj bil že dobro povezan z umetniki, posebno z Valetinom Omanom, bi pa zanje ustvarili tudi še teden, kjer bi spoznali svoje talente, ki jih imajo, in bi z umetniki delali. Rebrška družina je potem postajala zmeraj večja.« 

Prvega Tedna mladih umetnikov se je udeležilo 15 otrok. Število udeležencev je raslo iz leta v leto in kot organizatorka se je pridružila Krščanska kulturna zveza. Ko so dosegli 100 udeležencev so nekateri morali celo spati v šotorih. Leta 1994 sta iz enega tedna nastala dva. »Vsako leto doživljamo, da otroci zelo radi prihajajo. V lepi sproščenosti doživljajo naše umetnike, z njimi rišejo, plešejo, delajo lutke in več. V večernih urah pa naši pedagogi pripravijo lep program. In zato Teden mladih umetnikov tudi uspeva.« Razumljivo, da mnogi otroci pridejo kar večkrat na Rebrco. Medtem pa je že veliko staršev, ki so nekoč sami bili na Tednu mladih umetnikov in zdaj pošiljajo otroke sem. 

»Mislim, da je ta teden velik doprinos za otroško samozavest, da občutijo, da nekaj zmorejo. Na primer ko pri pripravah na skupno prireditev v soboto z veseljem skupaj prepevajo. Ta ali oni od staršev mi potem pove, da ni vedel, kaj vse lasten otrok zmore. Tisto, kar je najbolj žlahtno v otroku, skušajo naši umetniki prebuditi.« 

Posebna je na Rebrci tudi okolica in stavba sama. »Zidovi in vse to pripomore k temu, da se otroci zelo dobro in varne počutijo.« 

Letos so na Rebrci mnogo renovirali. Na redili so vsa okna nova, novi pa sta tudi dve spalnici. »Zdaj imamo tu en dom, kjer se ne le otroci, temveč tudi druge skupine dobro počutijo. Udeleženci mi pravijo, da je tukaj neki ambient, ki daje posebne moči.« 

Tedna mladih umetnikov vsako leto potekata na drugo temo in se ju v dveh tednih udeleži nad 120 otrok in mladincev. To so teme, kot so grška mitologija, ljubezen ali pa letošnjja »To vse je Rebrca. 40 let Teden mladih umetnikov.« Otroci pojejo, plešejo, rišejo, delajo z lutkami, ustvarjajo z glino, skupaj preživijo prosti čas in se udeležijo večernega sporeda. 

Kot vodja mladinskega centra na Rebrci si Zunder želi, da bi pristojne institucije bolj podprle mladinski center. Bodisi finančno in tudi organizatorično. »Vsakič si stavljamo vprašanje, kako preživeti. Smo sami prostovoljci, ki to delamo že 40 let.« 

Zunder pa opozarja, da je komenda na drugi strani tudi kulturni spomenik, ki tu stoji že 700 let in ga je treba že iz tega vidika ohraniti. 

»Idealno, bi bilo, da bi ti, ki so zato odgovorni, odprli oči in srce za to. Lepo bi bilo, če bi prišli deželni glavar in drugi pristojni in morda enkrat vprašali, kako lahko pomagajo, in ne obratno, da moramo mi zmeraj prosjačiti. Vedno govorijo, da je mladina bodočnost. Ampak bi to lahko tudi udejanjili in rekli – tam, kjer se dela z mladino, tam to hočemo tudi podpreti. Tega bi si človek želel in bi šlo lažje.« 

Kako bo v prihodnosti šlo naprej, ostaja odprto: »Do zdaj smo sami prostovoljci. Enkrat bo treba nastaviti ljudi, ki bodo to delali naprej.« Popravo in renovacijo komende je plačala škofija. »So edini garant, da pri nas gre naprej. So veliko investirali, tudi zaradi tega, ker to že 40 let delamo. To je investicija za bodočnost. Javnost in politiki bi se lahko malo odprli in so povabljeni, da nas obiščejo na Rebrci.« 

S posebno prireditvijo so konec junija proslavljali 40-letnico dela v mladinskem centru na Rebrci in 40-letnico Tedna mladih umetnikov. V sklopu praznovanja je bil predstavljen tudi film s posnetki zadnjih desetletij ter brošura s spremnimi besedami in spomini umetnikov, mentorjev in spremljevalcev. 

Mia Tschuk: Na Rebrci sem mi dopade, da se skoz nekaj dogaja. Od jutranjega športa do dobre hrane. Uživam tudi v pavzah, ko poslušamo glasbo, se družimo ali pa smo zunaj. Zelo rada imam pa tudi delavnice. Nekatere udeležence že poznam, seveda pa lahko tudi nove prijatelje spoznaš. 

Dana Sadnikar (levo): Prvo leto, ko so me starši prijavili, sploh nisem hotela priti na Rebrco. S časom sem spoznala ljudi in kako stvari funkcionirajo in zdaj vsako leto komaj čakam. Sem osmič na Tednu mladih umetnikov in tokrat sem verjetno zadnjič tu, saj bom naslednje leto verjetno prestara. Najbolj me veseli plesanje, izdelovanje lutk in prosti čas. Starejši udeleženci včasih pomagamo mlajšim, pri postiljanju postelje ali če ima kdo domotožje.