Slovenski kulturni praznik v Ločah: Brali so iz družinskih literarnih zapisov

17.2.2025 Bekštanj Finkenstein Simon Rustia

V soboto, 8. februarja, je društvo SKD Jepa-Baško jezero vabilo na literarno branje ob Slovenskem kulturnem prazniku. Kulturno društvo je prireditev izvedlo, da bi skupno brali iz literarnih del Janeza Galloba in njegovega sina Antona Galloba.

Vabilu SKD Jepa-Baško jezero v Cafe Seerose pri Dobniškem jezeru se je odzvalo okoli 50 oseb.

»Prvič smo organizirali prireditev ob Slovenskem kulturnem prazniku. Že pred časom smo hoteli izvesti to branje, sedaj pa smo našli ustrezen termin,« je v pogovoru povedala predsednica društva Anica Lesjak-Ressmann. Za lokacijo so izbrali kavarno Seerose pri Dobniškem jezeru. »Lepa lokacije je in dobro se ponuja za take prireditve. Večkrat smo tukaj že izvedli naše prireditve,« je povedala Lesjak-Ressmann. Poleg literarnega branja pa je večer popestril tudi mladi, nadarjeni glasbenik Jurij Filipič, ki je na harmoniki zaigral tri pesmi. Glavni del večera pa je sestavljalo literarno branje. Marko Gallob je bral iz knjige svojega dedka Janeza Galloba starejšega, po domače Trupijevega. V svojem dnevniku opisuje skromno in težavno življenje koroško-slovenske družine na gorski kmetiji v 30ih letih 20. stoletja ter nezaupanje koroških oblasti do koroških Slovencev. Igralec Michael Krištof Kranzelbinder pa je bral iz knjige Antona Galloba, najmlajšega od osmih otrok Trupijevih staršev Marije in Janeza. Pesniška zbirka, ki je izšla leta 2023, je pripoved o prednikih in razmišljanje o lastnem ustvarjanju. Prvič sta na ta večer bili prebrani deli Janeza Galloba in sina Antona, kar je ustvarilo poseben čar.

Marko Gallob

Zgodbo Janeza Galloba je v knjižni obliki sestavila že strina (teta) Slavka, a samo za nas sorodnike. Mojemu očetu in meni se je zdelo, da bi to moralo biti tudi dostopno za širšo javnost. Zato smo se leta 2016 obrnili na Mohorjevo založbo s prošnjo, da bi iz teh dedkovih spominov izdali knjigo. Dedka nisem poznal tako dobro, ker je umrl, ko sem bil star devet let. Zanimanje za njegovo zgodbo je prišlo potem v teku let. Presenečen sem bil, da je prišlo toliko ljudi, veliko tudi sorodnikov. Zdi se mi zelo lepo, če slišijo te dedkove zgodbe. Važno mi je, da se stvari, ki so se zgodile tukaj pri nas na Koroškem, tudi zapisane in da ljudje izvedo to iz prve roke. Če ima še kdo kje zapisane spomine, bi rekel, da je pomembno, da se ta pogled omogoči tudi širši publiki.

Jurij Filipič

Osem let že igram harmoniko. Obiskujem tretji letnik gimnazije uršulink v Celovcu. Ob tem pa hodim tudi vsak teden v slovensko glasbeno šolo in od letos tudi vsaka dva tedna v privatno univerzo Gustav Mahler v Celovcu. Danes sem na prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku igral tri pesmi na harmoniki, ki so vse bolj mirne. Med drugim sem pripravil Avsenikovo pesem Zvezde na nebu žare, s katero se je današnja prireditev tudi končala. Da sem danes lahko tukaj igral, je prišlo, ker se moja mama in predsednica društva Anica Lesjak-Ressmann dobro poznata. Veselilo me je, da sem smel nastopiti na prireditvi.

Michael Kristof Kranzelbinder

Iz knjige Antona Galloba sem bral pesmi zato, ker me je vprašal njegov sin, ki je moj dober prijatelj, in zelo vesel sem, da je pomislil name. Mislim, da so v delu Janeza Galloba dobro zapisane, v delu Antona Galloba pa v rimah opisane zgodbe, ki so se zgodile tukaj na Koroškem pred in med drugo svetovno vojno. Zame je vedno impresivno brati, kaj so v tem času vse prestali in kako so se znašli v tem času. S kakšnimi strahovi in nevarnostmi so morali živeti in jih prestajati. Ko to bereš, te popolnoma spreleti. Mislim, da so se take zgodbe dogajale tudi v drugih družinah. Moralo bi se pogledati, če imajo ljudje doma še kje kake zapise. Mislim, da je vsak zapisek iz teh časov pomemben in da jih ni nikoli ni preveč.