Sledi jezika pri Cingelcu na Trati

Cingelc s svojo zgodovino od časov monarhije vse do danes je središče in tudi izhodiščna točka filmskega projekta Sledi jezika/Sprach-spuren, ki sta ga zasnovala SPD »Borovlje« in boroveljsko gledališče WalTzwerk. Vodilna zamisel je sožitje Slovencev in Nemcev v Borovljah in okolici, pri čemer je Cingelc na Trati od vsega začetka bil in je vse do danes središče kulturnega, političnega, telovadnega in družbenega življenja in ustvarjanja Slovencev v Borovljah in okolici. Obnovljeni Cingelčev kulturni dom, ki je tudi kot zidana hiša priča samopomoči ter razburljive in nasilne nemškonacionalne in nacistične zgodovinske izkušnje Slovencev oz. celotnega kraja, pa danes svoje poslanstvo nadgrajuje tudi tako, da postaja pomembna točka medkulturnega dialoga.

Odraz tega je filmski eksperiment, s katerim se skuša vso to preteklost, ki bi jo lahko naslovili z besedami »boj za besedo«, zgoščeno ponazoriti v nekaj čisto naključno izbranih slovenskih in nemških besedah. Prvotno sta SPD »Borovlje« in gledališče WalTzwerk za Carinthijo 2020 načrtovala izvedbo Handkejevega dela »Die Verirrten«, kar pa je korona preprečila. V dogovoru s kulturnim oddelkom deželne vlade je bilo odobrena sredstva možno preliti v filmski projekt »Sledi jezika / Sprach-spuren«. Snemanje filma je prevzela ekipa Ullija Kaufmanna, ki je skupaj s svojo ženo Sigrid Fried-mann pripravil tudi scenarij. Filmsko glasbo je na naključno izbrane besede, ki pa se kot glasbena nit in koprena vseskozi pojavljajo v filmu, napisal Roman Verdel in v četrtek, 19. 8. 2021, s Komornim zborom SPD »Borovlje« tudi posnel. Akterji, nastopajoči v filmu brez govora, kot je dejal režiser Ulli Kaufmann, so Katarina Hartmann, Aleksander Tolmajer, Mihi Krištof-Kranzelbinder, Sarah-Rebecca Kühl, Martha Laschkolnig, Sara Zimbrane, Leonie Humitsch, Markus Achatz in Maximilian Achatz. Asistentka je Julianne Aixner, kostumografinja pa Michaela Haag.Za režiserja Kaufmanna je sam film eksperiment, ker gradi na besedah, čeprav je to film brez govora. Gre za zvočno silo dežele na osnovi posameznih besed, ki so že vsaka zase majhne, a zelo izpovedne pesmi. Te iz obeh jezikov  naključno izbrane besede so metafora za celotno jezikovno bogastvo kraja in dežele, so okno v drug jezik, pa čeprav jih morda ne razumeš in ne veš za njihov pomen. »Zato pa odkrivaš njihov zvok, barvo, duhovnost, okus in oblikovanje, odpira se ti čisto nov svet občutkov.« Čezmeren lijak –kot da je obtičal med vhodnimi vrati – je simbol prenosa teh besed v svet med ljudi ter srečanja in prepletanja jezikov.

Premiera filma bo okoli 26. oktobra pri Cingelcu na Trati.