»Sence sramote« v New Yorku

New York  16. maja so v Avstrijskem kulturnem forumu (ACFNY – Austrian Cultural Forum) v New Yorku prikazali dokumentarec »Sence sramote«.

Prireditev je pričela s pozdravom direktorja ACFNY Michaela Haiderja. Haider, in z njim zastopni direktor Christian Ebner, je izrekel željo, ZDA približati avstrijske manjšine (od koroških Slovencev in Slovenk do Romov in Romkinj). Le-te namreč obogatijo Avstrijo s svojo jezikovno in kulturno raznolikostjo. Zaradi tega ACFNY aktivno podpira delo pisateljev in pisateljic iz narodne skupnosti. Sledil je govor Hannah Lessing, voditeljice avstrijskega nacionalnega fonda. »Poseben dosežek filma ‘Sence sramote’ je,« tako Lessing, »da spravi skupaj trpljenje judovskih žrtev holokavsta s trpljenjem Romov ter koroških Slovencev.« Nato so  pokazali dokumentarec.    

Film koroško slovenske filmske režiserke Sabine Zwitter-Grilc, ki je osvojil leta 2014 nagrado Prof.-Claus-Gatterer za socialno angažirano novinarstvo, se bavi s posledicami nacionalsocialističnega režima za različne generacije. »Sence sramote« poveže več manjšin, ki so bile prizadete od grozodejstev nacionalsocialistov in nacionalsocialistk. V intervjujih, prekinjenih z abstraktnimi, atmosferičnimi slikami, pripovedujejo koroški Slovenci in Slovenke, Romnije in Romi, Judi in Judinje ter znanstveniki in znanstvenice o transgeneracijskem posredovanju travm. Tudi osebe javnosti se v filmu solidarno izpovejo za manjšine. Med drugim nastopijo v dokumentarcu Harry Belafonte, Peter Handke, Maja Haderlap in Lily Brett. Slednja je bili 16. maja tudi prisotna na prireditvi in je po prikazu filmu diskutirala na podiju.

Lily Brett je znana pisateljica, pesnica in esejistka. Pisateljica ima poljsko-judovske korenine. Njena starša sta oba preživela holokavst. Pred izbruhom druge svetovne vojne sta živela na Poljskem. Med vojno so ju nacionalsocialisti najprej zaprli v getu Łódź in kasneje deportirali v koncentracijsko taborišče Auschwitz. Lily Brett se je rodila 1946 v DP-taborišču Feldafing v Nemčiji (DP za Displaced Persons, op.). Družina je pozneje emigrirala v Avstralijo. 1986 je Brett izdala svojo prvo zbirko pesmi »The Auschwitz Poems«. Pisala je tudi za mnogo časopisov, med drugim Die Zeit, The Australian, Rolling Stone in Die Welt. Nadalje je avtorica knjig kot »Lola Bensky«, »Between Mexico and Poland« in »Only in New York«. 

Brett je pri podijski diskusiji posebej poudarila pomembnost poimenovanja trpljenja žrtev. »Najbolj važna pa je sicer solidarnost s tistimi, ki jih danes zatirajo in jim odrekajo njihove pravice,« pravi pisateljica. Zastopnica druge generacije žrtev NS se je izrekla za več humanosti in empatije. Mati Rose Brett je svoji hčerki posredovala načelo, ki do danes vpliva na pesnico: »Ni pomembno, da smo preživeli, temveč da smo preživeli kot ljudje.« Pomanjkanje empatije lahko postane nevarnost za družbo. Toda sočutja in tolerance se je treba naučiti. Kot otrok, tako pripoveduje pisateljica, je skoraj intuitivno vedela, da so njeni starši doživeli nekaj strašnega. 

Za otroke preživelih holokavsta so izkušnje staršev del lastne biti, vedno živijo v spominjanju na mrtve. Mnogi iz druge generacije se tudi angažirajo in nastopajo proti današnjemu trpljenju. Brett ne razlikuje med trpljenjem ljudi, zanjo je vsako trpljenje enako tragično.