Od zibelke do groba
V letošnjem letu mineva 70 let od smrti Lovra Kuharja (1893–1950), bolj poznanega pod psevdonimom Prežihov Voranc. Kuhar velja za enega izmed največjih slovenskih pisateljev iz obdobja socialnega realizma. S svojim aktivnim delovanjem na literarnem ter političnem področju je v času velikih zgodovinskih premikov ohranjal identiteto slovenskega naroda, ter se trudil za njegovo osvoboditev in združitev.
Prežihov Voranc se je rodil v Podgori pri Kotljah. Neugoden socialni položaj družine in težke zgodovinske razmere so predstavljale vsebinsko glavnino njegovega umetniškega ustvarjanja. Večino življenja je, zaradi svoje udeleženosti pri političnem dogajanju med obema svetovnima vojnama in predvsem aktivne agitacije za slovensko stran v koroškem plebiscitu, preživel kot ujetnik in ubežnik. Kljub temu se zdi, da je njegova literarna ustvarjalnost najbolj cvetela ravno v temačnih obdobjih njegovega življenja. V romanih Požganica, Jamnica in Doberdob je bralcem približal koroško pokrajino ter negotovo usodo ljudi, ki jih povezuje zemlja in razdvaja oblast. Po nemški kapitulaciji se je iz taborišča Mauthausen vrnil v svoj rodni kraj, nazaj na Prežihovino. Leto dni po izidu ene izmed njegovih najbolj znanih zbirk Solzice (1949), za katero je prejel tudi Levstikovo in Prešernovo nagrado, se je poslovil.
Koroška – Levi devžej
Kuhar je Koroško in njeno identiteto simbolično označil za levi devžej. Bila naj bi kot žep (nar. devžej) – pozabljena in skrita. Gre za eno izmed številnih prispodob, ki pričajo, da se za Prežihovimi navidez preprostimi jezikovnimi izrazi, skriva večplasten slog pisanja. Skozi domač jezik, ki je omogočal razumevanje besedil širokemu krogu bralcev, je prikazoval boj malega človeka z naravo in družbo. V zgodbah so se zrcalile kompleksne slike vojnih izkušenj ter življenja v tem obdobju. Cenil je vrednote preprostih ljudi, ki so se borili za svobodo, pravico in kritično vrednotil takratne razmere.
Življenje po smrti
Spomin na Kuharja se še vedno ohranja. Poleg razprodaje ponatisov njegovih največjih knjižnih del, se ga ljudje spominjajo z obiskom Prežihove domačije nad Kotljami ter na tradicionalnih dogodkih. Med omenjene spadajo: oktobrski Kuharjevi dnevi, poletno srečanje pri Prežihovi bajti ter čezmejni pohod Čez goro k očetu.
