Začetki Radia AGORA segajo nazaj v konec osemdesetih let prejšnjega stoletja. To je bil čas »piratskih« radiov. V tistih časih je na Koroškem začela delovati iniciativa Longo maï iz Železne Kaple. Člani so svobodne radie poznali iz Švice in Francije. Marsikje, tudi v tedanjih komunističnih državah so že imeli privatne radie, v Avstriji pa smo imeli radijski monopol. Leta 1989 je bilo ustanovljeno Društvo AGORA. AGORA je akronim in pomeni Avtonomno gibanje odprtega radia (Arbeitsgemeinschaft offenes Radio). Z imenom AGORA asociiramo tudi grško besedo »agora«, t.j. trg oz. prostor, kjer so se ljudje srečevali, politično razpravljali in izmenjavali mnenja.
Angelika Hödl, poslovodkinja Radia AGORA pravi:
Poznavanje pomena besede AGORA se nam zdi pomembno, saj se naš radio razume kot platforma ali kot mreža za izmenjavo mnenj v civilni družbi, zato želimo preseči samo radijsko oddajanje ter omogočiti komunikacijo med različnimi narodnostnimi skupinami. Iniciativa Longo maï se je konec osemdesetih let povezala z različnimi društvi, z nevladnimi organizacijami (NGOs) iz civilne družbe, s kulturnega in socialnega področja, iz ekologije itn. Jaz sem se takrat ukvarjala s feminističnimi temami in sem organizirala svetovalnico za ženske Belladonna. Nastala je skupina ustanovnih članov društva, kjer so bili tudi pravniki, profesorice in profesorji s celovške univerze itn.
Kako ste dobili licenco?
Na Višarjah (Monte Lussari) smo ob podpori radia Onde Furlane iz Vidma (Udine) ustanovili radio, ki je svoj program oddajal ob vikendih. Čisto konkreten razlog za enoletno oddajanje z Višarij pa je bila prva kandidatura dr. Jörga Haiderja za deželnega glavarja. Program smo imenovali »Drugačni radio za Koroško«, delili smo letake z informacijami o radiu in z našo frekvenco, ob vikendih pa smo se vozili v počitniško stanovanje v Italiji in z minimalno opremo pripravljali oddaje, ki so bile na sporedu čez dan, ponoči pa smo predvajali ponovitve.
V tem času smo zaprosili za licenco. Tej prošnji niso ugodili, saj ni bilo ustrezne zakonske osnove, zavrnitev naše prošnje pa je bila povod za pritožbo društva AGORA pri Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu proti radijskemu monopolu. Pritožbo smo utemeljili predvsem z dejstvom, da radijski monopol v Avstriji (avtohtonim) manjšinam otežuje oz. onemogoča dostop do radia kot medija javnega obveščanja. Evropsko sodišče je leta 1993 razsodilo, da je avstrijski zakon o medijih javnega obveščanja nedopusten.
1995 so bili zakoni prenovljeni, tako da so dovoljevali privatne komercialne radie, leta 1997 pa je prišlo do razpisa za privatne nekomercialne frekvence. Radio AGORA in Radio KOROTAN sta se na razpis prijavila skupaj, in sicer v skupni AKO lokalradio Gmbh. Tako smo dobili prvo licenco za deset let, torej do leta 2008.
Kako sta si dva radia delila eno licenco?
Oddajni čas smo si razdelili, torej je vsak radio oddajal dvanajst ur. Posebnost tega sodelovanja se je pokazala v tem, da Čisto konkreten razlog za enoletno oddajanje z Višarij pa je bila prva kandidatura dr. Jörga Haiderja za deželnega glavarja. Program smo imenovali »Drugačni radio za Koroško«, z njim je narodnostna skupnost Slovencev prvič imela obsežno medijsko oskrbo, in sicer dualno oskrbo. Radio Korotan je pripravljal program, ki je nastajal v narodni skupnosti za narodno skupnost, potekal je pretežno v slovenskem jeziku in je poslušalce oskrboval tudi s slovensko (narodno) glasbo. Radio AGORA pa si je zadal nalogo povezovanja obeh narodnostnih skupnosti z dvojezičnimi prispevki. Od vsega začetka je bilo pomembno tudi vključevanje ostalih narodnostnih skupnosti na Koroškem. Oddajati smo začeli 26. oktobra 1998, v naslednjem letu smo oblikovali organizacijo, poiskali sodelavce, utrdili strukture …
Leta 2000 smo v Avstriji dobili črno-modro vlado, ki je v kratkem času črtala finančna sredstva za privatne radie v Avstriji. Znašli smo se v finančnih škripcih, saj smo finančna sredstva v prvih letih dobivali iz »lonca« za financiranje manjšinj. Dežela Koroška radia finančno ni podprla. Morali smo odpustiti sodelavce, naslednja leta pa smo se nekako držali nad vodo z evropskimi projekti. Povezali smo se z radiom ORF in eno leto vsi trije radii oblikovali skupni program. Za radio AGORA je bilo vedno pomembno, da poslušalcem ponujamo dualno oskrbo, zato sta bili potrebni dve licenci, saj taka oskrba zagotavlja tudi heterogenost pri obveščanju. Prva leta so bila zares turbulentna, potem pa je leta 2004 je prišlo do dogovora o sodelovanju med slovenskim sporedom ORF, Radiom Korotan in Radiom AGORA. Zaradi prenove zakona in ponovnega razpisa licenc leta 2000 je licenca z AKO Gmbh trajala do leta 2011.
Torej je bilo leta 2011 spet treba kandidirati na razpisu licenc?
Ko se je bilo treba ponovno prijaviti na razpis licenc, smo izvedeli, da se je Radio Korotan, ki se je preimenoval v Radio Dva, odločil za samostojno kandidaturo. To smo potem storili tudi mi, kar je pomenilo, da smo iz partnerjev postali konkurenti. Licenca do leta 2021 je bila podeljena Radiu AGORA, sodelovanje z ORF je ostalo, tako da zdaj sodelujemo s štirimi urami dnevno, hkrati pa ohranjamo dualno radijsko oskrbo naših poslušalcev. Sodelujemo pa tudi s štajerskim ORF, tako da dnevno od 13h do 14h oskrbujemo tudi Soboto, Lučane in Radgono, torej slovensko govoreče na južnem Štajerskem. Mislimo, da to spodbuja izmenjavo med koroško in štajersko slovensko govorečo narodno skupnostjo.
Zdaj je leto 2021. Ste ponovno kandidirali za licenco?
Veseli nas, da smo dobili licenco za naslednjih deset let, torej do leta 2031, in da bomo še naprej sodelovali s slovenskim programom koroškega ORF. Radio AGORA je svoboden radio, kar pomeni, da omogoča zainteresiranim ljudem možnost sodelovanja. Ponujamo osnovna izobraževanja in možnost oddajanja. Trenutno imam tri špansko govoreče radijce, imeli smo močno prisotnost prostovoljnih sodelavcev iz jezikovne skupine BKS, imeli pa smo še oddaje v albanščini, romunščini, arabščini, ruščini, angleščini itd.
Odprti smo za predloge in vprašanja, kar pa pomeni, da smo pisan kalejdoskop, kar se kaže predvsem po 18. uri. Od 18h do 20h imamo oddaje z večjim deležem govornega prispevka, v kasnejših urah pa prevladuje glasba, pri čemer skušamo oblikovati tim. težišča (primer: ob četrtkih predvajamo glasbo iz latinske Amerike ali pa obravnavamo določene teme vsak prvi torek v mesecu). Zavedamo se, da je ta sistem spočetka malo nepregleden, a le tako lahko upoštevamo interese in vire naših prostovoljnih sodelavcev.
Kaj Rizzijeva nagrada pomeni za vas?
Meni nagrada pomeni zelo veliko. Res sem je zelo vesela, saj gre po več kot dvajsetih letih našega dela za prvo nagrado iz vrst koroške narodnostne skupnosti. Držimo se načela, da delamo eksplicitno za manjšino, ker želimo, da je slovenski jezik v javnosti slišen. Želimo tudi, da ima slovenska skupnost svoj glas, iz medijskopolitičnega vidika pa zagotavljamo dualno oskrbo narodnostne skupnosti. Nagrada je poimenovana po osebi, ki predstavlja heterogenost, kar zares ustreza Radiu AGORA. Odprti smo tudi za druge jezike in kulture. Ekskluzivnost za slovensko narodnostno skupnost ne pomeni izločanja, temveč vključevanje in povezovanje, kar mislim, da ustreza ideji Rizzijeve nagrade.
Omeniti je treba, da je radio AGORA neodvisen medij. Neodvisnost je posebna vrednota, saj ima visok demokratičen in medijskopolitičen pomen, tako da v našem upravnem odboru niso zastopani ne politični ne verski ali drugi interesi. To pa tudi pomeni, da nimamo lobija in zato pomeni Rizzijeva nagrada za vse naše sodelavce potrditev njihovega dolgoletnega prizadevanja.
