Redni občni zbor Krščanske kulturne zveze (KKZ) je bil 21. novembra v Tischlerjevi dvorani v Celovcu. Kulturni program je oblikoval Kvartet Dobniško jezero iz Loč, poleg podelitve Janežičevih priznanj je KKZ predstavila svoj zbornik ter izvolila predsednika in članstvo odborov. Občnega zbora se je udeležilo 33 včlanjenih društev.
Predsednik kulturne organizacije ostaja Janko Krištof, ki je nastopil svojo 4. triletno dobo kot predsednik KKZ. V govoru pred izvolitvijo je Krištof o zborniku KKZ dejal, da je to pomemben »dokument, ki priča o tem, kako smo mi v našem času sooblikovali utrip dvojezične Koroške«. Poseben poudarek je dal sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo (SPZ), ne le v okviru Kina v karanteni, temveč predvsem pri še mladem projektu »Slovenščino živeti in doživeti«, s katerim se obe osrednji kulturni organizaciji »s skupnimi močmi borita proti izginjanju slovenskega jezika na Koroškem«.
Tajnica Zalka Kelih-Olip je po pregledu dejavnosti zadnjih treh let, ki jih obsega novi zbornik KKZ, poudarila, da je »na nas, da bo kulturna dejavnost na Koroškem še naprej nam vsem v ponos«. Razrešnico predsedniku in odborom je dal Štefan Schellander, finančno stanje organizacije (letošnja bilanca je pozitivna) pa je predstavil blagajnik Miha Vrbinc. Občni zbor je vodil Pavel Zablatnik, k razpravi se ni prijavil noben od delegatov, predsednik in odbori so bili enoglasno izvoljeni. Po izvolitvi so bile na vrsti besede gostov, priložnost za nagovor občinstva so izkoristili predsednik Slovenske prosvetne zveze Avgust Brumnik, generalni konzul Anton Novak in Lovro Sodja, predsednik Društva slovensko-avstrijskega prijateljstva.
Na občnem zboru KKZ so bila podeljena Janežičeva priznanja. Letos so jih prejele Pavla Čertov, Marica Hartmann, Micka Opetnik, Lojz Kerbitz in Jože Leskovar.
z leve: Marica Hartmann, Micka Opetnik, Jože Leskovšek in Pavla Čertov (manjka Lojz Kerbitz)
Janežičeva priznanja nosijo ime po Antonu Janežiču iz Leš pri Šentjakobu v Rožu. Anton Janežič (1828–1869) je bil slovenski literarni zgodovinar, slavist, slovničar, pisec slovarjev in urednik leposlovnih glasil. Janežičevo priznanje KKZ od leta 1985 podeljuje ljudem, ki so svoje sposobnosti in moči posvetili kulturnemu delu med Slovenci na Koroškem. Podelitev Janežičevih priznanj poteka vsaka tri leta v okviru rednega občnega zbora KKZ, prejemnice in prejemnike priznanj je letos občinstvu predstavljala Monika Novak-Sabotnik.
Pavla Čertov prihaja iz Sel in se je že mlada kot pevka, plesalka in gledališčnica aktivno vključila v kulturno življenje domačega kraja, pa tudi Katoliškega prosvetnega društva Planina Sele, ki ga je kot predsednica vodila 26 let. Z Janežičevim priznanjem se ji je KKZ zahvalila »za zasluge za ohranitev slovenskega jezika in kulturnega dela na Koroškem«.
Marica Hartmann iz Celovca je leta 1989 prevzela vodstvo prve dvojezične ljudske šole v Celovcu, Mohorjeve ljudske šole, ki jo je kot ravnateljica vodila 26 let vse do upokojitve. Z Janežičevim priznanjem se ji je KKZ zahvalila za »zasluge za ohranitev slovenskega jezika in kulture v Celovcu ter za razcvet kulturne dejavnosti v Slovenskem kulturnem društvu Celovec«.
Micka Opetnik, rojena v Breški vasi pri Šmihelu, je bila po zaključenem šolanju urednica pri cerkvenem listu krške škofije Nedelja, pa tudi odbornica KKZ. Kot predsednica Katoliškega prosvetnega društva Šmihel si je 24 let prizadevala za nove prijeme pri kulturnem delu in za vključitev mladine. Micki Opetnik se je KKZ z Janežičevim priznanjem »zahvalila za njene zasluge za ohranitev slovenske kulture in jezika v Šmihelu«.
Lojz Kerbitz iz Vogrč gori za kulturo, predvsem za gledališko dejavnost domačega kulturnega društva. Z Janežičevim priznanjem se dolgoletnemu predsedniku Katoliškega kulturnega društva Vogrče in okolica KKZ »zahvaljuje za ohranitev slovenskega jezika in kulture v Vogrčah in okolici«.
Jože Leskovar je zborovodja, rojen v Slovenski Bistrici, avtor priredb za vse vrste pevskih zborov in izvrsten poznavalec opusa skladatelja Huga Wolfa. KKZ se je z Janežičevim priznanjem Jožetu Leskovarju zahvalila za »zasluge za ohranitev slovenske pesmi in za številne priredbe, ki dopolnjujejo pevsko raznolikost v celotnem slovenskem kulturnem prostoru«.
