
Razstava Dr. Joško Tischler je nastala lani ob 45-letnici Tischlerjeve smrti v letu 1979. Skupaj z Mohorjevo družbo v Celovcu je razstavo pripravil Zgodovinski inštitut Milka Kosa, ki deluje v okviru Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Arhivski material, ki ga je mogoče videti na razstavi, je prispevala Tischlerjeva vnukinja Marica Hartmann. V pripravo razstave je bil kot član kuratorskega odbora vpleten slovenski zgodovinar Andrej Rahten, nekdanji veleposlanik Republike Slovenije na Dunaju. Rahten je na odru Ražunove dvorane v pogovoru z urednico Nedelje Matejo Rihter dijakinjam in dijakom ter učiteljskemu zboru predstavil življenje in delo verjetno najpomembnejšega narodnega voditelja koroških Slovencev v 20. stoletju.
Razstava na desetih panelih predstavlja Tischlerjevo mladost v občini Škocjan, njegovo vodenje Slovenske prosvetne zveze, premestitev v Bregenz in konec nacionalsocialistične vladavine, povojni optimizem in politično stvarnost, ignoranco velesil in nacionalistične pritiske, Tischlerjevo ustanovitev Narodnega sveta koroških Slovencev in Slovenske gimnazije, razočaranja v drugi republiki in njegovo zadnjo vrnitev v politiko.
Kot je povedal Andrej Rahten, je Tischler na domu nesebično z brezplačnimi inštrukcijami in malico pomagal dijakom Slovenske gimnazije. Ob njeni ustanovitvi je hodil od hiše do hiše in prepričeval starše, naj otroke pošljejo na Slovensko gimnazijo. Ko se je ravno vračal iz Bregenza, kamor je narodno zavednega učitelja premestila NS oblast, je v Beljaku naletel na vlake s koroškoslovenskimi pregnanci, ki so jih Britanci želeli sprva poslati nazaj v Nemčijo. S posredovanjem pri Angležih mu je uspelo zagotoviti njihovo vrnitev na domove.
Razstava je na VŠ Šentpeter na ogled do petka, 14. marca.
Iz rubrike Kultura preberite tudi