Nad tisoč ljudi iz Koroške odnosno Avstrije, Slovenije, Italije, Hrvaške in BiH se je v soboto, 10. novembra, udeležilo slavnostne akademije ob 70-letnici Zveze koroških partizanov. Hala 2 celovškega sejmišča je bila do zadnjega kotička zasedena. To je bila antifašistična proslava evropskih razsežnosti in manifestativno potrdilo, da je zamisel zavzemanja za humanost in proti nasilju, proti kolaboraciji in slehernemu spodjedanju demokratskih in antifašističnih temeljev sodobne Evrope, proti rasizmu in antisemiti-zmu še kako živa in zasidrana med ljudmi. Soglasno je bila sprejeta tudi Celovška izjava.
Celovška izjava
Prireditveni niz se je pričel dopoldne z delovnim srečanjem borčevskih organizacij, spominskih pobud in združenj žrtev nacionalnega socializma iz Koroške oziroma Avstrije, Slovenije, Italije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine. Milan Wutte, predsednik Zveze koroških partizanov Tit Turnšek, predsednik ZZB NOB Slovenije, Franjo Habulin, predsednik zveze antifašističnih borcev in antifašistov republike Hrvaške, Fillipo Giuffrida iz Furlanije-Julijske krajine, Peter Gstettner, dolgoletni predsednik Komiteja Mauthausen Kärnten Koroška, Mirko Messner, Barbara Steiner in predstavniki društva TIGR so ugotovili porast in krepitev neonacističnih in revizionističnih pojavov ter potvarjanja zgodovinske resnice, pozvali so k evropskemu povezovanju antifašistov in k čuječnosti. Potrebno da je delo z mladino in odločno zavračanje revizionizma, to je potvarjanje zgodovine partizanskega upora ter solidarnost vseh demokratičnih sil in močna nadstrankarska organizatorična platforma proti vsem pojavom in oblikam desnega ekstremizma. Naslednja preizkušnja bojo evropske volitve leta 2019 z verjetnim naraščanjem števila mandatov za desnopopulistične stranke. Na osnovi teh izhodišč je plenum delovnega srečanja sprejel Celovško izjavo.V njej podpisniki uvodoma ugotavljajo svojo zaskrbljenost nad širjenjem desnega ekstremizma, nacionalizma, antisemitizma in rasizma v Evropi. Ponekod, na primer v Avstriji in Italiji, so te politične struje že del vlade in na evropski ravni, kjer grozi močan prirastek mandatov, že spreminjajo politično klimo. Tako ogrožajo doslej nesporen in splošno evropski antifašistični konsenz. Izjava svari pred neoliberalno preusmeritvijo kontinenta in s tem pred nevarnostjo socialne negotovosti, populizma, rasizma in protimigrantskega vzdušja, kar populistom odpira nova politična polja in nove možnosti. Udeleženci v izjavi poudarjajo, da se kot govornice in govorniki organizacij civilne družbe in kot predstavnice in predstavniki antifašističnih združenj Koroške oz. Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Furlanije-Julijske krajine oz. Italije hočejo aktivno zoperstaviti vsem pojavom razočaranja nad političnim sistemom in na izročilu antifašistične dediščine Evrope graditi mostove solidarnosti in humanosti. Razviti želijo čezmejno sodelovanje. Generacija ljudi, ki je še osebno nosila evropski antifašistični upor, je zapustila dediščino, ki nas obvezuje, da smo budni, aktivni in da sodelujemo, je zapisano v izjavi. Ta kontinent nikoli ne sme več postati kontinent rasističnega in človeku sovražnega izločevanja.
Slavnostna akademija
Združeni moški Slovenske prosvetne zveze, vodil jih je Božo Hartman, na harmoniki pa spremljal Roman Verdel (na veliki demonstraciji v sedemdesetih letih v Celovcu je tedaj na Starem trgu združene moške zbore vodil Foltej Hartman, Roman Verdel pa jih je kot mladenič spremljal na harmoniki) so z zimzeleno partizansko pesmijo pričeli popoldansko slavnostno akademijo. Moderatorka Danica Urschitz-Thaler pa je dejala, da je to proslava organizacije, ki je združila vse, ki so se borili za zlom nacizma, za socialno pravičnost in za preživetje slovenskega jezika in kulture. Zveza koroških partizanov je nastala iz Osvobodilne fronte slovenskega naroda (OF), ki kot del zavezniških sil ni le bistveno pripomogla k zlomu nacističnega režima, ampak je odločilno prispevala tudi k osvoboditvi Avstrije izpod nacizma. V okrilju OF so se za svobodno in demokratično Avstrijo borili tudi trije avstrijski bataljoni.
Preden je spregovoril predsednik ZKP Milan Wutte, so na videoplatnu bili predvajani posnetki govorov prvih treh predsednikov ZKP, Karla Prušnika-Gašperja, Janeza Wutteja-Luca in Petra Kucharja. Milan Wutte je uvodoma dejal, da se Zveza koroških partizanov ne bo odrekla svoji zgodovini, ki je tudi zgodovina zmage nad nacizmom. Povod za iskro upora, ki se je leta 1941, po vdoru Nemčije v Jugoslavijo, vnela v Sloveniji, je bil masovni pregon koroških Slovencev leta 1942. Koroški Slovenci so se skupaj z zavezniškimi silami in jugoslovanskimi partizani kot edina organizirana sila na tleh takratnega nemškega rajha (in tudi avstrijskih tleh) borili proti nacistični Nemčiji. Sad partizanskega upora sta Avstrijska državna pogodba in člen 7, ki še ni izpolnjen. Kljub poraznim poraznim posledicam povojne nemškonacionalne politike je dialog znotraj koroških Slovencev in navzven neobhoden. Biti mora odkrit in enakopraven, temeljiti mora na antifašistični tradiciji s skupno voljo za dokončno izpolnitev vseh pravic iz člena 7 brez potvarjanja zgodovine in opravičevanja storilcev in odločen proti vsem pojmov neonacizma in fašizma. Wutte se je zahvalil vsem, ki so delovali v prid koroških Slovencev. Brez njih partizanski upor ne bi bil uspel, brez njih pa bi v zadnjih letih bili zapravili še zadnji narodnostni ugled v avstrijski družbi.
Pester spored slavnostne akademije so oblikovali: Združeni moški zbori SPZ, recitatorji, med njimi člani SPD Trta iz Žitare vasi, Primož T. RAM Siter, Marjetka Popovski, Darko Nikolovski in Tržaški pevski zbor »Pinko Tomažič«. Nad vsem pa je bedel Andrej Mohar, tajnik ZKP. Za pogostitev je poskrbela ekipa Pohoda na Komelj in dijaki Višje šola za gospodarske poklice Šentpeter.
Zvezi koroških partizanov sta za jubilej čestitala Tit Turnšek, predsednik Zveze združenja borcev za vrednote NOB Slovenije, ki prav tako letos slavi svojo sedemdesetletnico ter Oleg Kalinin, tajnik Zveze veteranov Ruske federacije. On je Milanu Wutteju podelil tudi odlikovanje federacije. Z aklamacijo je občinstvo potrdilo Celovško izjavo, ki jo je podpisalo 25 društev in zvez, zavezanih antifašizmu, demokraciji in spoštljivem spominjanju na žrtve nacifašizma.
O nastanku ZKP
Ustanovni občni zbor je bil 23. septembra 1947, zaradi političnih ovir pa je izid občnega zbora bil varnostni direkciji javljen šele novembra 1948 in 3. decembra 1948 je bila formalno vnesena v društveni seznam. Med ustanovitelji ZKO so bili Karel Prušnik Gašper, ki je bil tudi njen prvi predsednik, dr. Franc Petek, dr. Joško Tischler, dr. Luka Sienčnik, Janez Galob, Andrej Haderlap in Janko Gröblacher.
