Premiera igre »Mali princ« v Bilčovsu: »Bistvo je očem nevidno«

Trinajst nadarjenih igralk in igralcev otroške in mladinske gledališke skupine SPD Bilka so z mentoricami Heleno Reichmann, Tabeo Gasser in Olgo Krušic čez leto pridno vadili priredbo igre »Mali princ« francoskega avtorja Antoina de Saint Exuperyja v režiji Ane Ruter ter predstavo izmojstrili na delavnici v Ankaranu. Mladi gledališčniki niso zablesteli le v nastopanju, temveč tudi z rekviziti in kulisami, ki so jih izdelali sami. Tri Pripovedovalke, ki so poosebljale vlogo Pilotke (Nevena Voglauer, Elena Weber in Lana Einspieler) so gledalcem približale zgodbo Malega princa (Matej Einspieler in Jona Gspan), ki ga je Pilotka spoznala v afriški puščavi po strmoglavljenju njihovega letala. Ob obujanju spominov na njegov planet in obiske drugih planetov Mali princ opiše svoje potovanje na Zemljo ter vsa srečanja, ki so ga obogatila s spoznanji o življenju, njegovem poslanstvu in včasih prav čudni miselnosti odraslih. Za glasbo in tehniko sta poskrbela Miro Jabornig in Nikolaj Voglauer, pod koreografijo se podpisuje Dušan Teropšič.

Sem iz Bilčovsa in pri gledališki skupini Bilka sem že sedem let, sodelovala sem pri šestih predstavah. Pred dvema letoma je mlajša gledališka skupina razpadla in porodila se je ideja, da bi združili mlajšo in starejšo skupino, kar se je odlično izšlo. Igram že od ljudske šole pod režijo Alenke Hain in Ane Ruter. V teatru se počutim doma, veliko mi pomeni tudi stik s slovenščino, ki jo z igralstvom ohranjamo. To in pa druženje s prijatelji mi največ pomeni, kar še posebej občutim, odkar sem na HTL v Beljaku in pogrešam dom ter več stika s slovenščino. V šoli se mi zelo dopadejo matematika, risanje in ročno delo, še posebej delo z lesom. Imam kar nekaj izkušenj s tem in veliko veselja, zato sem pri zadnjih nekaj igrah izdelovala rekvizite in tokrat tudi. Zelo smešen del predstave mi je bil, ko je domišljavec (Silvo Einspieler) dvigal svoj klobuk, Mali princ pa ga je občudoval. Zapomnila sem si tudi stavek Malega princa: »Odrasli so zelo čudni.« Odrasli vedo zelo veliko, ampak včasih mislijo, da otroci nimajo nič za reči, ker še niso toliko doživeli. To se mi ne zdi prav.

Doma sem v Bilčovsu in obiskujem Slovensko gimnazijo v Celovcu. Pri gledališki skupini Bilka sem že tri leta. Rad sem na odru in verjetno se bom priključil tudi pevskemu zboru Bilka. Po poklicu želim postati učitelj. Čeprav nisem tak fan učenja (smeh). Pri predstavi sem hotel igrati Malega princa in fino je, ker sva si z bratrancem Jonom, ki je bil drugi Mali princ, zelo podobna. Bilo je veliko besedila, ampak je šlo. Moj najljubši del igre je bil srečanje s Kraljem, Kačo in Doamišljavcem s klobukom. Še posebej mi odzvanja stavek »Bistvo je očem nevidno«, ampak to je meni težko razumeti. Všeč so mi bili prizori, ko se je publika smejala. Naslednje leto bomo pripravili predstavo za mlajše in bo smešno.

Sem iz Bilčovsa in obiskujem Višjo šolo Šent-peter. Po poklicu bom ali učiteljica, zdravnica ali pa oblikovalka playmobila in lego igrač. Igrala sem Vrtnico in Svetilničarja. Klobuk sem si izdelala sama. Pri gledališki skupini Bilka sodelujem že štiri leta. Rada bi igrala tudi v kakšnem filmu. Najraje igram glavne vloge z veliko besedila. Pri predstavi mi je najbolj všeč, da se vsi zelo dolgo poznamo in dobro razumemo med seboj ter da smo mešane starosti. Pri igri me je nagovorilo, da moraš poslušati srce, zaupati sebi. Lisica je povedala, da si ljudje sploh ne vzamejo časa za prijatelje. Pri trgovcih kupijo že izdelane stvari, prijateljev pa ne morejo kupiti, zato si zanje sploh ne vzamejo časa.

Živim v Bilčovsu in obiskujem HTL. Že tri leta sem član gledališke skupine Bilka. Igral sem Geografa – vloga mi je bila všeč, ker želim biti po poklicu učitelj. Pri igri se mi je najbolj dopadla scena s Pijancem, ker je bilo veliko akcije in ne preveč besedila. Najbolj me je nagovoril stavek: »Bistvo je očem nevidno.« To si razlagam tako, da moraš gledati s srcem. Da malo izklopiš glavo in gledaš s srcem.