Lani je manjšinski biro koroške deželne vlade obhajal 30-letnico. Njegov prvi vodja je bil Pavel Apovnik. Tudi Evropski kongres narodnih skupnosti ima dolgo tradicijo.  

Lani je Biro za slovensko narodno skupnost na uradu koroške deželne vlade praznoval 30-letnico. Njegovi začetki pa segajo pravzaprav že v 70. leta prejšnjega stoletja. Socialdemokratska stranka je prisilila tedanjega deželnega glavarja Hansa Simo (1918–2006), da je leta 1974 odstopil, še prej, leta 1973, pa se je moral posloviti s krmila koroške SPÖ. Na vrhu koroške deželne vlade in socialdemokratske stranke ga je nasledil Leopold Wagner (1927–2008).

Ena zadnjih odločitev Hansa Sime v funkciji deželnega glavarja je bilo imenovanje Pavla Apovnika za vodjo manjšinskega kulturnega oddelka pri deželni vladi, a ga je Simov naslednik Wagner takoj ukinil. Šele več kot 15 let pozneje, novembra 1990, je prišlo do formalne ustanovitve biroja. Po-trebni službeni nalog je dal tedanji deželni glavar Jörg Haider (1950-2008), ki je hkrati imenoval Pavla Apovnika za prvega vodjo. Še prej pa je bil prvi kongres v Beljaku, tako rekoč uvertura k ustanovitvi biroja. Leta 1991 so kongres priredili v Železni Kapli na temo avtonomno zastopstvo slovenske narodne skupnosti, potem ko je Haider naročil univ. prof. Pernthalerju, da izdela ustrezen predlog. Vsa prizadevanja, da bi se uresničil Pern-thalerjev model, so bila zaman, to predvsem tudi zato, ker so ga odločno odklanjali koroški socialdemokrati.

Sodelavec prve ure manjšinskega biroja je tudi njegov sedanji vodja Peter Karpf. Njegova velika zasluga je, da se ni pustil instrumentalizirati od politike, temveč se od vsega začetka izkazuje kot odkrit prijatelj slovenske narodne skupnosti. Njegova namestnica je sedaj Miriam Polzer-Srienz, ki se je medtem uveljavila kot duša biroja. Organizirala je tudi letošnji manjšinski Evropski kongres narodnih skupnosti. Osrednja tema kongresa je »Vloga kulture v čezmejnem sodelovanju«, za predavatelja pa so organizatorji povabili tudi direktorja dunajskega Burgtheatra Martina Kušeja. 

Glavno organizatorko Miriam Polzer-Srienz smo povabili na krajši intervju.      

Kakšno je osnovno sporočilo letošnjega Evropskega kongresa narodnih skupnosti?

Miriam Polzer-Srienz: Osrednje sporočilo je, da ima kultura za manjšino in čezmejno sodelovanje velik pomen. Vedno pravijo, da je manjšina most med državama, pri tem pa velja kultura za pomemben instrument sodelovanja in povezovanja.

Na večer pred kongresom je na sporedu branje na temo »Dobri stari časi – mit in stvarnost«. Zakaj ta tema?

Ker je ta tema zelo aktualna. Izhodišče je novela Josepha Rotha (»Radetzkymarsch«), ki je mitiziral »dobre stare čase« v monarhiji. Za nas se je postavilo vprašanje, ali ta mitizacija drži. Kot diskutante smo povabili deželnega glavarja Petra Kaiserja, zgodovinarko Karin Moser in pisatelja  ter pravnika Janka Ferka.

Kakšno vlogo pripisujete osebno čezmejnemu sodelovanju?

Zelo pomembno. Prihajam iz regije, kjer se že desetletja odvija prireditev »Od Pliberka do Traberka«. Čezmejno sodelovanje je dobra podlaga za spoštovanje med sosedi, preko kulture pa je mogoče priti tudi  do političnga sodelovanja. V tem sklopu je še posebej pomemben Geopark Karavanke.  

Obstaja tudi nevarnost folklorizacije?

Nevarnost je sicer dana, ne bi pa rekla, da je za Koroško realna. Imamo zelo angažirana slovenska društva z inovativnimi projekti.

Med sodelujočimi je tudi Martin Kušej. Kaj vas je motiviralo, da ste ga povabili za predavatelja na Evropskem kongresu?

Martin Kušej je zelo zanimiva osebnost. Prihaja iz Podjune, doraščal je v dvojezičnem okolju in se je sam mnogo ukvarjal z vprašanjem, kaj pomeni biti manjšina. Svoje slovenske identitete ne skriva, poleg tega pa šteje med najbolj znane javne osebnosti.