Predstavitev knjižnega daru Slovenske prosvetne zveze: Neutrudno prizadevanje za izboljšanje položaja žensk

Vida Obid in Helena Verdel, avtorici knjige »Glej, ta svet je tudi zate!«

V torek, 29. 11., je bila v knjigarni Haček predstavitev Knjižnega daru 2023 Slovenske prosvetne zveze. Med knjižnimi izvodi, o katerih smo v Novicah že pisali (46), sta bili predstavljeni knjigi »Glej, ta svet je tudi zate!« in »Koroški koledar 2023«. Množični obisk je ustvaril prav posebno vzdušje v knjigarni.

Ena od spodbud za nastanek knjige »Glej, ta svet je tudi zate!« avtoric Vide Obid in Helene Verdel je gotovo še danes aktualna problematika zastopanosti žensk v političnih in drugih manjšinskih organizacijah. Drugi dve okoliščini, ki sta spodbudili nastanek te knjige, pa sta tudi bližajoča se 80. obletnica Zveze slovenskih žena (ZSŽ) ter 80. rojstni dan dolgoletne predsednice ZSŽ Milke Kokot, ki ga je praznovala letos 1. oktobra.  

Dober opis razmer in s tem odslikava vsebine knjige je zapis na njeni zadnji platnici: »V času nacistične strahovlade so se mnoge koroške Slovenke priključile antifašističnemu uporu in se borile za lastno in dostojanstveno preživetje naroda. Med njimi so bile kmetice, delavke, dekle brez možnosti izobraževanja. Za vzgojo v požrtvovalne matere in možu podložne žene so skrbele takratne cerkvene ustanove. /.../ V vseh teh mučnih desetletjih se je Zveza slovenskih žena borila za enkopravnost slovenske narodne skupnosti na Koroškem, za enakopravnost žensk in se angažirala na socialnem področju.«

Na literarnem večeru v Hačku sta knjigo »Glej, ta svet je tudi zate!« predstavili obe avtorici, Helena Verdel in Vida Obid. To ni bilo njuno prvo sodelovanje pri pisanju knjige, saj sta leta 2012 v okviru ZSŽ napisali že »Šolo, ne šivanko! Milena Gröblacher. Slovenka na Koroškem v 20. stoletju«. Helena Verdel, politologinja in teatrologinja, je najprej povedala nekaj o izkušnjah pri nastajanju knjige, o pestrosti iskanja podatkov iz raznih arhivov, ki je v času pandemije kovida zahtevalo nemalo truda, nato pa je strukturo knjige predstavila Vida Obid, germanistka in slavistka. Vsebina je kot kita spletena iz treh elementov: prvi opisuje zgodovino ZSŽ ter aktualna vprašanja v posameznem obdobju, drugi element je v besedilo vpletena biografija Milke Kokot, tretji element pa so jedrnate biografije 20 članic Izvršnega odbora ZSŽ v vseh letih njenega delovanja. Vida Obid je brala zapis o Hildi Ogris, ki se je rodila blizu Celja v Jugoslaviji leta 1904, pozneje je živela v Celovcu, umrla je leta 1996. V zvezi je bila zelo aktivna, med drugim si je prizadevala za letovanje koroških otrok na Jadranu in tako ji je z žensko organizacijo uspelo, da so prvi otroci na morju letovali že avgusta 1948: takrat se je na tritedensko letovanje z vlakom odpeljalo 123 otrok, Ogrisova je bila tudi ena od treh spremljevalk, odgovornih za varnost otrok. 

Iz rubrike Kultura preberite tudi