Tako imenovano srečanje Hrvatov na Libuškem polju, negativna medijska poročila in iz leta v leto večji konflikti med organizatorji, udeleženci in nasprotniki te prireditve so bili povod za 1. Pliberške dneve dialoga, ki so od 8. do 10. oktobra potekali v Kulturnem domu Pliberk.
Občina Pliberk je dneve dialoga speljala v sklopu projekta »CARINTHIja 2020« dežele Koroške ob 100. obletnici plebiscita, sofinancirani so bili iz sredstev sklada prihodnosti Republike Avstrije (Zukunftsfonds).
Organizatorji so zapisali, da je smisel novega formata razprave ta, da bi z mediativnim načinom in s sodelovanjem publike nakazali nove pristope reševanja konfliktov, in to preko znanih zornih kotov zgodovinskih raziskav. Skupen dialog v Pliberku so vodili strokovnjakinje in strokovnjaki s področij pedagogike, nevro-znanosti, mediacije in psihologije (iz Hrvaške, Slovenije, Srbije, Nemčije in Avstrije) ter zastopniki družbe, cerkve in občinske politike.
Zaradi koronavirusa ni bilo publike v živo, celotno prireditev so predvajali po spletu. Tako so poslušalci dobili možnost sodelovanja preko anket ali z diskusijskimi prispevki. Vidni so postali pogledi iz novih zornih kotov, ki so jih prediskutirali s pomočjo znanstvenikov in z moderatorjem Oliverjem Jeschonekom. Teme razprav so bile med drugim različni pogledi na kulturo spominjanja in s tem povezane stične točke z nacionalsocializmom in fašizmom v kontekstu srečanja na Libuškem polju. Tako je na primer znanstvenica Eva Hartmann predstavila načine, v kakšnih oblikah v ljudskih šolah na Koroškem praznujejo deželni praznik, znanstvenik Daniel Wutti je med drugim govoril o kolektivnem spominjanju in različnih identitetah.
Med številnimi gosti 1. Pliberških dnevov dialoga je bil tudi veleposlanik Republike Hrvatske v Avstriji Daniel Glunčić, ki je ob zaključku povedal, da mora raziskovanje zgodovine vsekakor ostati stvar strokovnjakov, znanstvenikov. »Zavedamo se, da moramo te probleme rešiti na Hrvaškem. Ta diskrepanca med komunizmom in fašizmom je naša interna zgodovina, to je jasno. Jasno je tudi, da se moramo proaktivno boriti proti vsakršnim revizionizmom zgodovine, zato se bom tudi vselej osebno boril. Točno vemo, kdo je kriv za kacete in druge grozote med drugo svetovno vojno. Vsi se moramo zavedati, da je treba ustvariti spominsko kulturo, pri kateri je v središču, da so te grozote koren zla.« Glunčić je ob zaključku svojega govora pohvalil vlogo občine in organizatorjev. »Pliberk je lahko kraj svobode, kraj, kjer se lahko iščejo rešitve za konflikte, o katerih se predolgo ni govorilo.«
Kurator razstave »CARIN-THIja 2020« Peter Fritz je dejal, da bodo formati, kot so pliberški dnevi dialoga, v prihodnosti veliko prispevali h konstruktivni kulturi spominjanja, da se bomo z družbenim procesom lahko dosledno iz zgodovine učili za prihodnost.
Ob zaključku so se vsi izpovedali za nadaljevanje pliberških dnevov dialoga tudi v prihodnjih letih. Glede financiranja je bilo po besedah župana Stefana Visotschniga od dežele Koroške slišati že nekaj pozitivnih signalov.
Posamezne prispevke s prireditve si lahko ogledate na Youtubu (Bleiburger Dialogtage).
