Ples kot izrazna umetnost spremlja Mirjam Sadjak že od mladih nog, prav tako pa tudi društveno in kulturno življenje. Vse te »discipline« je združila in se profesionalno poglobila v teme kulturnega managementa in sodobnega plesa. Sedaj svojo umetnost razvija na tujih in domačih odrih.

Kako ste v svojem življenju povezali mestece Pliberk in velemesto Berlin?

Mirjam Sadjak: Odrasla sem v Globasnici  in v Pliberku. Od malega sem bila v društvih, igrala sem v Šmihelu, pela pri zborih, obiskovala glasbeno šolo. Doraščala sem torej s kulturo koroških Slovenk in Slovencev. Po Slovenski gimnaziji sem na Dunaju študirala muzikologijo in se veliko ukvarjala s sodobnim plesom. Na Dunaju sem hodila na profesionalne treninge v Tanzquartier, sicer pa me ples spremlja že od četrtega leta starosti. Ker me je že dolgo zanimal kulturni management, sem opravila še masterski študij na dunajski Univerzi za uprizoritvene umetnosti. Med študijem sem bila en semester v Berlinu, tudi prakso sem opravila v Berlinu, saj me je mesto zelo navdušilo. Tudi zdaj sem v Berlinu, kjer opravljam enoletno plesno izobrazbo. V zadnjih dveh, treh letih sem začela izvajati lastne plesne projekte, tako smo npr. v času korone posneli kratek plesni film s koroško glasbenico Miro Gregorič. Ta cilj zasledujem tudi v Berlinu, kjer začenjam z lastnimi projekti ali pa sodelujem pri skupinskih.

Slika: Dolga noč plesa 2015 ©Novice

Istočasno sodelujete tudi s Koreografskim centrom Pliberk (CCB). 

Leta 2018 sem dobila priložnost za sodelovanje s CCB. Najprej sem opravljala bolj organizacijske naloge npr. v okviru prireditve Dolga noč plesa. Mislim, da je bilo samo vprašanje časa, kdaj me bo pot privedla do društva CCB. S kulturnim dogajanjem na Koroškem sem bila močno povezana tako med študijem, ko sem bila aktivna v sceni sodobnega plesa na Dunaju, kot tudi med svojim časom v Berlinu. Žal takrat še nisem sodelovala s centrom CCB, čeprav je v mojem domačem mestu in je kulturno društvo koroških Slovenk in Slovencev. Potem je Milan Piko z mano vzpostavil stik in bilo je čisto logično, da želim sodelovati z njimi.

Za CARINTHIjo 2020 smo dobili veliko produkcijo, ki naj bi jo insceniral Johann Kresnik. Žal je umrl leta 2019, zato bomo letos produkcijo naredili kot poklon njemu. Produkcija ima naslov JEMAND. NEKDO. Poklon Johannu Kresniku, izvajali pa jo bomo letos julija v pliberškem Kulturnem domu.

To pomeni, da se s plesom ukvarjate profesionalno, da je to vaš poklic?

Ja, tako je. Pandemija je bila zame in za celo društvo CCB težka faza. Po smrti Kresnika smo skušali začeti z novim konceptom, z novimi ljudmi, društvo smo povečali, potem pa zaradi korone marsikaj ni bilo možno. Vesela sem, da sem v tem času zaključila študij na Dunaju in se v okviru zaključne masterske naloge posvetila koreografskemu centru CCB, sodobnemu plesu na Koroškem, Johannu Kresniku in kulturi koroških Slovenk in Slovencev nasploh.

Slika: Dolga noč plesa 2015 ©Novice

Ste Johanna Kresnika poznali že pred delom v društvu CCB?

Spoznala sem ga v Pliberku pri Brezniku, žal pa nisem imela priložnosti, da bi ga spoznala tudi pri delu. Izviral je iz Šmarjete, bil pa je svetovno znan koreograf, delal je v Berlinu, Bremnu, Kölnu … Leta 2009 so ga pridobili za projekt v Pliberku. Tedaj je bil res že zelo znan po vsej Evropi, pliberška produkcija pa je pomenila začetek društva CCB. S Kresnikom kot pokroviteljem so ga ustanovili leta 2011.

Živite razpeti med Berlinom in Koroško. Lahko primerjate ti dve sceni izraznega plesa?

Berlin morda ni glavno mesto sodobnega plesa, je pa zelo velika scena, čeprav nastopi zdaj niso mogoči. Vseeno se veliko dogaja, tukaj je veliko profesionalcev. Na Koroškem imamo publiko za kulturne prireditve. Sodobni ples je zaživel že v 80-ih letih, npr. s skupino Ikarus. Takrat smo imeli vidne osebnosti, ki so se ukvarjale s to plesno smerjo, potem pa je na Koroškem postalo malo bolj tiho. Na začetku tega tisočletja ni bilo veliko denarja za financiranje kulturnih dejavnosti, že sploh ne za sodobni ples, po Kresnikovi produkciji 2009 pa se je ta scena spet začela oblikovati. Vedno več dejavnosti je, tako da po mojem mnenju sodobni ples stopa v prvo kulturno vrsto, kjer sta že dobro zastopana petje in gledališče.

Slika: Dolga noč plesa 2015 ©Novice

Kakšne načrte imate za prihodnost?

V prihodnje bi rada več plesala, rada bi sodelovala pri več projektih v Avstriji ali v tujini. Hkrati bi rada ostala v stiku s Koroško, s kulturnim dogajanjem na Koroškem.  Z društvom CCB nameravam realizirati projekte, ki smo jih načrtovali. Skratka: rada sem na poti po tujih mestih in deželah, kljub temu pa bi rada ohranila svojo vez s Koroško.