Performans Molk Schweigen: Pozabi oteti Tereziji Mičej

23.9.2024 Tomaž Verdev
V začetku avgusta je bil pred dunajsko cerkvijo Wotruba krstno uprizorjen performans o materi in hčeri Tereziji Mičej. Ta konec tedna je performans gostoval v domači fari obeh.  Mati Terezija […]
Z leve: voditeljica koroške produkcije Susanna Buchacher, violinistka Lena Kolter, režiserka Nika Sommeregger, igralke Linnea Jonasson, Hannah Rederlechner in Katharina Pajenk, slikarka Simona Krajger in asistentka režije Mija Krajger. Performans »Molk« je bil v soboto, 14., in v nedeljo,15. 9., uprizorjen v farni cerkvi v Šentvidu v Podjuni.

V začetku avgusta je bil pred dunajsko cerkvijo Wotruba krstno uprizorjen performans o materi in hčeri Tereziji Mičej. Ta konec tedna je performans gostoval v domači fari obeh. 

Mati Terezija Mičej (roj. 2. 9. 1884 kot Terezija Gregorič) in njena hčerka Terezija (roj. 25. 9. 1922) sta bili domačinki iz Šentvida v Podjuni. Hčerka Terezija Mičej je po pričevanju pokojnega Janeza Weissa, uglednega krojaškega mojstra iz Šentjanža v Rožu, ki je imel delavnico tudi v Celovcu, bila del partizanske kurirske mreže iz vzhodne Slovenije na Koroško. Terezija Mičej ml. je bila poleg tega pred anšlusom igralka SPD Danica, pevka in pomočnica očeta Andreja Mičeja, znamenitega slepega organista, soustanovitelja Danice in zborovodje cerkvenega zbora v Šentvidu. Mlajša Mičejeva je bila izdana, zaradi podpiranja partizanov so nacisti 1. junija 1944 aretirali hčer, pa tudi mamo. Kot občinstvo dvojezičnega performansa »Molk Schweigen« lahko izve v gledališkem listu, so obe »vrgli v gestapovski zapor v Celovcu in tedne dolgo surovo mučili«.

Kljub temu ne hči ne mati nista nikogar izdali. Že prej omenjeni krojaški mojster Janez Weiss je kolegu Francu Wakounigu pripovedoval, da so podporniki partizanov od Podjune do Zilje »žebrali in trepetali, ali se ne bosta zlomili med mučenjem«. Mati in hči sta bili 6. januarja 1945 obsojeni na smrt, proces brez možnosti zagovora je vodil razvpiti krvni sodnik Roland Freisler. Usmrtili so ju 12. januarja 1945 na deželnem sodišču v Gradcu. Šele leta 2005 sta bili obe Mičejevi sodno rehabilitirani. Za njima je ostalo le pre­tresljivo poslovilno pismo Terezije ml. očetu iz zapora. Na to pismo se je pri pisanju besedila za gledališki performans z naslovom »Molk« oprla režiserka Nika Sommeregger, pa tudi na poezijo Milke Hartmann, ki »z ženske perspektive priča o trpljenju slovenskega naroda na Koroškem«. Terezija ml. si v predstavi želi, da je ne bi pozabili. Za dostojen spomenik njenemu junaštvu je s predstavo poskrbela režiserka. Na Terezijo ml. spominja tudi stela z imeni žrtev nacističnega krivosodja pred deželnim sodiščem, njen portret, delo Manfreda Bockelmanna krasi deželni arhiv, spominska plošča za mater in hčer pa pokopališče v domačem Šentvidu.

Iz rubrike Kultura preberite tudi