Odrska uprizoritev »Wo seid ihr? Kje ste?«: »Dolgo sem mislila, da sem unikat.«

V petek, 16. maja, je bila pri Cingelcu z uprizoritvijo »Wo seid ihr? Kje ste?« tematizirana jezikovna asimilacija in koroško-slovensko upiranje ponemčevanju.

Dvojezična uprizoritev z naslovom »Wo seid ihr? Kje ste?« temelji na pogovorih o ohranjanju in izgubi slovenskega jezika v Rožu, ki jih je med nemško in slovensko govorečimi opravila psihoterapevtka Silvia Jelinek. Tem pogovorom so sledila srečanja med tistimi, ki ne govorijo (več) slovensko, in njihovimi slovensko govorečimi sosedi. Na podlagi teh srečanj in pogovorov je nastal »Wo seid ihr? Kje ste?«, eden od 15 umetniških projektov, ki jih je v spominskem letu 2025 podprla dežela Koroška. Projekt »Wo seid ihr? Kje ste?« so uresničili pobuda AK Freiheit Ferlach – Svoboda Borovlje, društvo Spunij se iz Šentjakoba in društvo Rožek se spominja. 

V Borovljah danes več slovenščine kot pred 50 leti

Pri Cingelcu je v imenu pobude Svoboda Borovlje po­zdravil psiholog Daniel Wutti. V imenu občine je pozdravila Monika Klengl, druga podžupanja občine Borovlje, ki je sama dvojezično odrasla s hrvaščino in nemščino. »Med mojim odraščanjem so me postrani gledali, ko sem govorila hrvaško, dvojezičnost je bila zasramovana. Danes svojo hčer vzgajam v hrvaščini in lahko rečem, da se je pogled okolja na dvojezičnost zelo spremenil, in to na bolje.« Roman Verdel je v imenu SPD Borovlje uvodoma opomnil, da odnosi med slovensko narodno skupnostjo in občino Borovlje niso bili in še vedno niso najboljši. Nato pa je nadaljeval: »Mirne duše lahko rečem, da je danes v Borovljah in na Trati več slovenščine, kot pa v mojem otroštvu. Ko sem pred 50 leti odraščal v Borovljah, nisem imel tu niti enega prijatelja, s katerim bi lahko slovensko govoril. Sami smo z vztrajnostjo in velikimi osebnimi vložki v Borovljah in drugje ustvarili okolje, v katerem se lahko srečujemo in negujemo našo materinščino.« Za Verdelom je nastanek odrske uprizoritve o asimilaciji in uporu ponemčevanju pojasnila Silvia Jelinek, nato pa sta oder zavzeli igralka Lara Maria Vouk ter čelistka in performerka Jana Thomaschütz.

»Dolgo sem mislila, da sem unikat.«

Lara Maria Vouk v predstavi zastopa koroškoslovensko stran, Jana Thomaschütz pa stran nemško govorečih in vseh tistih, s katerimi so slovensko govoreči starši komunicirali samo v nemščini, medtem ko so slovenščino v odnosu do otrok uporabljali za zmerjanje in skrivanje vsebin pogovorov. 

Jedro uprizoritve je branje izjav o pogovornem jeziku v okolici Šentjakoba v Rožu, ki jih je zbrala Silvia Jelinek. Med njimi sta tudi izjavi »Kaj pa je vreden tak jezik, ki ga samo govorim, brati in pisati pa ga ne znam?« in »Dolgo sem mislila, da sem unikat, šele kasneje sem spoznala slovensko govoreče vrstnike.« V predstavi tematizirane jezikovne prepade je občinstvo na poziv umetnic premostilo s skupnim petjem v angleščini na koncu uprizoritve. Most do soseda je bil origami labod, ki ga je med predstavo prejela približno polovica navzočih. Na zgibanem listu papirja se je namreč skrivalo besedilo Dylanove pesmi Blowin´In the Wind, s katerim sta si po dva soseda pomagala pri skupnem petju.

Iz rubrike Kultura preberite tudi