Novice - Slovenski tednik za Koroško

Tudi umazane spodnjice so lahko imenitno izhodišče za delo

13.11.2025 Šentjanž v Rožu St. Johann im Rosental Tomaž Verdev

V petek, 17. oktobra, se bo v k&k centru s predstavo »Ko umetnost postane umazana resnica« predstavila starejša skupina Gledališke šole Šentjanž. Pri tej od letos delujejo tri skupine, v najmlajši so predšolski otroci.

V 1. vrsti sedi otroška skupina, za njimi srednja in v 3. vrsti starejša skupina Gledališke šole Šentjanž.

Skupaj z režiserko Niko Brgant so članice in član starejše skupine Gledališke šole Šentjanž v Ankranu pripravili duhovito detektivko z naslovom »Ko umetnost postane umazana resnica«. Ta ima premiero v petek, 17. oktobra, ob 18. uri, ponovitev pa v nedeljo, 19. oktobra, prav tako ob 18. uri. Mentorja starejše skupine sta Julija Schellander-Obid in Tomaž Ogris, njene članice in člani pa že šest let vsak teden na vaje v Šentjanž prihajajo iz Celovca in Borovelj.

Z leve: Mira Ogris, Aylen Gomez, Neva Kert, Kalina Dimitrova-Wutti, Helena Obid, Neva Kušej, Julijana Dimitrova-Wutti in Ilja Kert.

Sicer pa imajo na veliko veselje predsednice SPD Šentjanž Nadje Keuschnig od letošnjega leta »tri skupine v gledališki šoli«. »Letos se je v okviru Gledališke šole Šentjanž poleg starejše ustanovila še srednja skupina, ki jo obiskujejo dekleta med 6. in 11. letom in je maja letos pripravila svojo prvo predstavo. V najmlajši skupini pa so otroci, stari 4–6 let, ki tedensko obiskujejo otroške urice pod vodstvom elementarne pedagoginje Sare Knafl. Te otroške urice temeljijo na igri, ki naj predšolske otroke pripravi za resnejšo delo. Predvsem me veseli, da se najde vedno spet slovensko govoreči naraščaj, ki bo v nekaj letih tako ali drugače popestril društveno delovanje v Šentjanžu.«

Sara Knafl, ki pripravlja otroške ure za najmlajšo skupino, poskuša pri teh »povezovati gib, ples, glasbo in zgodbe, da je za vsakega otroka nekaj zraven. Cilj je v njih vzbuditi zanimanje za gledališče, leta 2026 bi rada z njimi pripravila krajši kamišibaj.«

In če smo že pri letu 2026, bo naslednje leto 17. januarja Slovensko prosvetno društvo Šentjanž praznovalo 120 let delovanja. Na tej slovesnosti v Kulturnem domu v Bistrici v Rožu se bodo s krajšimi nastopi predstavile vse tri skupine Gledališke šole Šentjanž.

»Sicer pa želimo naše stalnice, kot so Stonov pohod ali Tamburaški festival, praznovati v večjem obsegu, z bogatejšim programom in več gosti,« pravi Keuschnig.

Režiserka Nika Brgant(45)

LesceLesce

V Šentjanž prihajam od leta 2015. Zelo pomemben mi je proces dela, predvsem to, da otroci sodelujejo v nastajanju predstave. Se pravi, da povejo svoje želje, da sami razvijajo svoje vloge, medtem ko besedilo nastane v skupnem delu med mano in skupino. Ko smo v Ankaranu začeli z delom, je bila želja otrok kriminalka, jaz sem jih nato usmerila v detektivko, saj ne želim z otroki uprizarjati kakih hudih kriminalnih dejanj. Ideja skupine je bila, da umetnica razstavlja neko revolucionarno umetniško delo, in sicer pokakane spodnje hlače, kar je bil tudi delovni naslov predstave. V tej nastopajo ekscentrična sodobna umetnica Leonarda di Capucina, zbiralka umetnin z Dunaja, receptorka, varnostnica, potem imamo seveda v hotelu čistilko in natakarico, detektiva, pa paparacija, se pravi fotografa in novinarja. Zaplet v predstavi, ki ga raziskuje detektiv, se pojavi, ko želi umetnica pokazati svojo revolucionarno umetnino, a je ni moč nikjer več najti. To je veliko težja predstava, kot pa vse ostale do zdaj. V minulih predstavah s to skupino so igralke prišle na oder, povedale svoje besedilo in odšle. Zdaj pa gre za to, da ni kakih prehodov, pavz, da se govor začne že med vstopom na sceno. Tega je v predstavi res veliko, tako da smo v bistvu dosegli razvoj v igranju in tudi pri tekstu, ker je res veliko teksta. Prvo dejanje se odvija v hotelskem lobiju, drugo pa v sobi umetnice.